četrtek, 31. maj 2007

"Merjenje lulčkov"

V soboto ob 3 zjutraj so na bencinski pumpi v Trebnjem (takrat sem se pač znašel tam) slučajno že prodajali sobotno Mladino. Tako da sem bil, ampak res brez kakršnihkoli hintov, zgolj po naključju, med prvimi bralci izjemne kolumne, objavljene levo od Rolanja po sceni. Duhovitež, ki v Mladini sicer pripravlja stran, ki jo sponzorira državni telefonist, me je med drugim nesramno ozmerjal z "vsestranskim umetnikom". Še več - ves trud, ki sem ga nesebično vložil v obrambo cenjene materiščine, je gladko prezrl, visoko v nebo pa povzdignil (že tako precej zviška spuščen) izredno moder prispevek neke gospodične Centrifuzije.
Omenjena je pičel poldrugi dan kasneje objavila izjemen prispevek k slovenskemu nacionalnemu programu, s katerega se je na 3,5 mesecev star zapis na tem blogu vsul neverjeten plaz obiskovalcev. Čeprav je, kot sem pravkar preveril, njenim cenjenim, dobro obveščenim komentatorjem vse jasno, pa se mi vendar zdi, da bi slovenski blogovski sceni nekako koristil tale skromen:
.
Vodič po debati z Mrkaićem
za telebane
.
Komentarjem tam nisem dolgo sledil, ker se je Mićo kmalu blagovolil preseliti sem. Na oslikarstvuinšečem je zaenkrat pustil dobrih 40 komentarjev, razporejenih takole (teme se prepletajo):
.
thread "past"
Takoj za statistiko "anonimneža" sem objavil nagradno igro. "Anonimnež" se je razkril in zahteval nagrado.
.
thread "nagradni link"
Prva Mićotova izbira je bil arhitekt Mies, tule.
Druga izbira stran proizvajalca penkal, tule.
Tretja - reklama za njegovo zbirko kolumen, tule.
.
thread "diskusija ali debata?"
Ko se je "anonimnež" razkril, je Mićo zaćel debatirati tule.
.
thread "sintetični apriori"
Mićo je želel povedati, da ve, da obstaja definicija "sintetičnega apriori", da pa le-ta ne obstaja. Začel je tule, vmes pa je na temo opozarjal še tule in tule.
Rezultat tega dela debate sta že 2 zadetka pri guglanju "sintetičnega apriori".
.
thread "Wolfowitz še pol leta"
Poznavalec Mićo je par dni, preden je odletel, Wolfowitzu prerokoval še pol leta, tule. Izjemna prerokba pa je ovekovečena tudi tule.
.
thread "po čem je pa tole?"
Ljubitelj umetnosti Mićo se tule zanima o cenah slik.
.
thread "dva dripca".
Ker sta "2 dripca" dobila nagrado, se je Mićo razhudil tule.
.
thread "čudežni dečki"
Aktualna tema o čudežnih dečkih pa je prišla na dan tule.
.
Z Mićem je bilo sicer zabavno, izgleda pa, da je konec. Žena se namreč pritožuje, da je vse skupaj zašlo v nekam homoerotične vode :))

ponedeljek, 28. maj 2007

Kresanje

Končno se dogajajo zanimive stvari. Pa se pojdimo političnega analitika.
.
Nepomembno
Za irelevantne zadeve se troši preveč medijskega prostora.
- Drnovšek je bolan, njegova preobrazba je odraz osebne stiske; kar izgleda kot "politične ambicije", pa se meni zdi le razumljiva obramba pred očitnim nagajanjem. Pustite ga pri miru.
- Bolj kot napihujejo balon okrog Sove, bolj očitna postaja neraziskanost trgovine z orožjem iz časov okrog osamosvojitve. Vlado tepe bumerang - ratingi padajo.
.
Banko bi
Nobena skrivnost ni, da bi Gantar kako banko. Tranzicijski milijarderji se ne aktivirajo iz altruizma. Ker je postalo jasno, da Bajuk banke ne bo dal, se je Gantar premaknil.
.
Sovražni prevzem
Pahor je dobil Ropa & Co. Lahovnik je dobil Golobiča, zares.
Je LDS dragocena, ker je obdržala Kacina, Školjča, Anderliča in Guliča? Ne. LDS je dragocena, ker je obdržala blagovno znamko in infrastrukturo - državno omrežje občinskih odborov.
Prevzem:
LDS so zapustile "zvezde", ostali so dolgovi. LDS naprodaj, cena ugodna! Pojavili so se bogati botri. Gantar, Turnšek, Zdolšek, Senica niso reveži. Postavili bodo svojo "predsednico uprave". Dolgovi bodo pokriti.
Sovražni:
LDS je trenutno formalno zavezana programu, ki ga je sprejel kongres. LDS je s Kebrovim socialističnim manifestom formalno najbolj leva stranka v slovenskem političnem prostoru.
Naj vaju ne zavede Kacinovo nasmihanje - pridruženi kapitalisti niso prišli uresničevat Kebrovega programa. LDS je postala nekaj diametralno nasprotnega.
.
Z Delom na volitve
Recimo, da ima Turnšek, dolgoletni predsednik uprave, še vedno določen vpliv na Pivovarno Laško. Danes ji šefuje Boško, brat celjskega župana, ki ne skriva ambicij po vodstvu SLS. Dokaj realno je, da bosta brate Podobnik nadomestila brata Šrot.
Pivovarna Laško, ki je lepo sodelovala z vlado pri poslu z Mercatorjem in Delom (se spomnita Andrijane, Zdolška in Gantarja?), je ta mesec uspešno popolnoma prevzela Delo - od 3.5.07 ima dobrih 94% delnic.
In varijanta "Slivnik, Janšič", ki se je, sploh z vsem posledičnim dogajanjem na medijski sceni, zdela do nadaljnega varno zabetonirana, se naenkrat maje! Govori se, da je Andrijana Starina Kosem od Janše prestopila k pivovarjem. Z Zdolškom gresta med nadzornike; opcija je celo, da Andrijana zamenja Slivnika. (Vedno je seveda opcija tudi, da Slivnik - oportunist, nekdanji član centralnega komiteja Partije, sprejme novo igro.)
Ponovimo: Delo pomeni poleg Slovenskih novic tudi politični tednik s potencialom, ki ga je "Slivnik, direktor Dela" odkupil od "Slivnika, lastnika" - Mag.
Glavni joker, na katerega igrajo prevzemniki LDS, je prevzem Dela. In z Delom se da dobiti volitve.
.
Koalicija Pička
- Nekoč so se Kučan, Pahor, swinger in Mesić v famoznem lutkovnem gledališču široko smejali Kobalovemu norčevanju. Koalicija Slovenija je dobila volitve in danes vlada.
Ker je po razpadu in sovražnem prevzemu LDS-a postal premočan, se "desni blok" lahko začne strukturirati.
- Še pred dnevi nekaj popolnoma nepojemljivega - postaja realna možnost. Kako bi se torej lahko imenovala koalicija nove LDS in Ljudske stranke? No, vsekakor bi jo vodila "dobra ___" .
.
Lahko noč.

sreda, 23. maj 2007

Še nekaj jih je padlo

Nazadnje so padle Filozofija arhitekture, Arhitektova trilema, Arhé, Astrahan, The Anaesthetics of Architecture, Theories and Manifestoes in From the Ground Up. Pravno-formalno jih je torej padlo 7, ampak prvih štirih se v resnici ne spodobi šteti.
.
Zadnjič v knjižnici FA najdem drobno knjižico nekega Bruna Urha, z ambicioznim naslovom: Filozofija arhitekture. Začudena tetica za pultom mi je namignila, da imajo, če me zanima, na bližnji mizi še par stvari istega avtorja, gratis. Res sem si izbrskal še tri njegove, Arhitektova trilema, Arhé in Astrahan in jih vzel, kot rečeno, gratis.
Drobne, dokaj lične knjižice, izdane v samozaložbi v visokih nakladah, so žal vse po vrsti zanič. Urh, tisti arhitekt, ki je narisal za Rudnik čisto v redu stavbo trgovca s pohištvom, sicer pa je baje tudi alpinist, jih najbrž štanca iz čiste radosti, prav mu pa, si predstavljam, pridejo tudi kot novoletna darila.
Iz besedil vejeta nekakšna naivna vzvišenost s pozicije arhitekta in nekakšna zasanjana želja po presežku. Mene je pa še dodatno prizadelo, da se je avtor v Arhitektovi trilemi (zelo zanič) narisal v morju, s plavutkami in delfinom (!), naslovnico Astrahana pa krasijo nekakšne ovce, naslikane z oljem na platno (!).
.
The Anaesthetics of Architecture Neila Leacha, MIT Press, 2000, kratka knjižica 4 esejev, se suče okoli tega, da arhitektura vedno bolj pozablja na socialno zavest in se ukvarja pretežno z imidžem. Leach se naslanja na zlajnanega Benjamina, nekega Deborda in ravno pokojnega Baudrillarda. Pri vsem skupaj mi je najbolj všeč zaključek, kjer sodobno zvezdniško pop-folozofijo primerja s sodobno arhitekturo plitkosti, zapeljivih podob in trepetajoče površine: "Ali ni v takem kontekstu tudi filozofija le še modni dodatek?"
.
Theories and Manifestoes of Contemporary Architecture Charlesa Jencksa in Karla Kropfa je izčrpen izbor besedil arhitektov, objavljenih med 1954 in 1994. Jencks, katerega remek delo je definiranje postmodernizma, razvrsti arhitekte temu primerno v razdelke "Post-Modern", "Post Modern Ecology", "Traditional", "Late Modern" in "New Modern". Še sveži Košir isto časovno obdobje denimo deli na "Le Corbusierova kritika akademizma" (CIAM), "Funkcionalizem v zenitu in zatonu", kjer se razpiše o "strukturalizmu", "Tradicionalizem vrača udarec" in "Dekonstruktivizem", ki ga deli v prvo in drugo fazo ter "Živo sodobnost". Koolhaasova "manifesta" - "What ever happened to Urbanism" in "Biggness: or the Problem of Large", po Koširju "živa sodobnost", spadata po Jencksu v "novi modernizem". Se pa vsaj strinjata, da je "strokovnjak za arhitekturo" HRH The Prince of Wales "tradicionalist."
Po takem uvodu je jasno, da se umetnostno zgodovino piše za nazaj, ravno tako je z razvrščanjem v "stile". Jasno je tudi, da je slepo priseganje na avtoritete dvorezen meč - pa tudi, da človek lahko za še tako debilno idejo vedno izbrska "vir", na katerega se lahko sklicuje.
Zato si je občasno dobro ustvariti lastno mnenje na podlagi izvirnih besedil. In temu ta "editiran" izbor korektno služi. Jencks je dovolj dober pisatelj, njegove knjižice rad berem. Tu je spisal fajn uvodnik, v katerem opozarja na specifičen slog manifestov - udarno, jedrnato, gromoglasno pisanje, ki kliče po spremembi sveta; res pa je, da temu opisu ustreza največ kakih 20% besedil.
Knjiga se konča s pomenljivo ilustracijo Iana Hamiltona - dorski steber z napisi, od zgoraj navzdol:
> Architecture of our time
> "Less is more" (Mies, 1960)
> "Less is a bore" (Venturi 1970)
> "I am a whore" (Johnson 1980).
.
From the Ground Up Lewisa Mumforda je izbor 26 kolumen, objavljenih v New Yorkerju v začetku 50-ih prejšnjega stoletja. Občasne članke je bilo v časopisu najbrž čisto zanimivo brati, ampak ko si v knjigi sledi 6 spisov o gradnji kompleksa OZN, se zdijo praktično enaki.
Mumford, urbanist, opazuje mesto in komentira novogradnje. Poleg objektov OZN se posveča stanovanjskim naseljem in prometu. Ponuja arhaičen jezik, poljuden način, okus 19. stoletja in gostobeseden, poženščen slog. Mi je pa zelo všeč skrb, recimo, predstavnika zainteresirane javnosti in socialna nota, ki jo pričakuje od arhitekture, česar je danes v našem okolju premalo. Kritike pa itak praktično ni - ne arhitekturne, ne likovne; ne "poljudne", ne "strokovne".
Poučno.

ponedeljek, 14. maj 2007

Bum!

Bum sodobne slovenske arhitekture počasi opažajo tudi zunaj.
.
Danes so v Barceloni podelili nagrado EU za sodobno arhitekturo, Mies van der Rohe 2007 (50k EUR).
Ob tem je padla tudi špecialna nagrada (Emerging Architect Special Mention), ki sta jo dobila Matija Bevk in Vasa J. Perović (Bevk Perovič) za ljubljanski matematični faks.
.
Da je stvar resna vidimo po tem, da med 7 finalisti najdemo Davida Chipperfielda, Bena van Berkla in Zaho Hadid!
Svaka čast.
.
Naj omenim še biro Enota (Dean Lah pa to), ki se je s hotelom Sotelia (Podčetrtek) znašel med nominiranci (kot Norman Foster).
.
Še iztočnica za razmišljanje:
Dober mesec nazaj sem se pred mogočno stavbo matematičnega faksa pogovarjal z bivšim sošolcem, ki je tam asistent. Stvar je bila meni zelo všeč, njemu pa ne preveč - mnogo manj da je uporabna, kot lepa.

petek, 11. maj 2007

Gnezdenje

Pri ženi se je spomladi prebudil nekakšen gnezditveni impulz, zato je padla komanda, da je treba v spalnici položiti parket. Meni se je tisti sivi tepih, ki sem ga pred par leti razvil čez slepi pod iz iverk (ki so ednino, kar sva poleg zidov pri prenovi spalnice obdržala originalnega) zdel sicer čisto uporaben, pa...
.
Letošnji prvomajski so torej minili v znamenju obračanja stanovanja na glavo. Najprej sva spraznila spalnico in posteljo prestavila v jedilnico, kjer se spi do nadaljnega (na sliki).
Potem sva zvila tisti tepih, da sem lahko populil prepereli slepi pod. Estrih pod njim je bil sicer zaglajen, vendar ne vodoravno, tako da ga je bilo treba zravnat.
.
Ker je pri kupovanju najtežji del izbiranje, se je zdelo, da bo nakup parketa keks, saj je bilo treba le pripeljati enakega kot v dnevni sobi in kopalnici. No, izkazalo se je, da je tvrdka Chemo parketi, kjer sva techno vezan tikov lamelni parket kupovala nekoč, propadla. Dan iskanja po Ljubljani ni dal zadovoljivih rezultatov, mi je pa uspelo iz nekega trgovca izpuliti informacijo, kje oni to sicer nabavljajo. Na obletnico ustanovitve Protiimperialistične fronte, ko je bilo tu vse zaprto, sva se torej odpeljala malo naprej od Trevisa in se zvečer dejansko vrnila s polnim prtljažnikom techno vezanega tikovega (Burma) lamelnega parketa prave debeline (14 mm).
.
Šele po tem sem se lahko lotil estriha. Ker je bilo treba izravnati nihanja v višini 2 cm in bi bilo samo s polivanjem drage izravnalne mase predrago, sem naštudiral svojo rešitev - seveda sem nato za vse skupaj porabil 5 dni 3 vreče drage izravnalne mase več, kot bi sicer, ampak pustimo zdaj podrobnosti...
.
No, prvi dve špuri parketa sem pravkar položil. Malo me sicer skrbi, ker se novo dvokomponentno poliuretansko lepilo (razmerje 13+1) suši nekajkrat počasneje od tistega, s katerim sem delal prejšnjič (6+1)...
O parketarskih dogodivščinah podrobneje ko bo fertig, zdaj povem le še to, da ga ne bova lakirala, ampak naoljila, ker se je v dnevni sobi tak finiš krasno obnesel.
.
Ženin gnezditveni impulz pa se z urejanjem spalnice ne bo končal. Spisek je dolg...

sreda, 09. maj 2007

V delu

Slike, za katerimi stojim, zadnja leta iz principa delam zelo počasi, zato morda izgleda, da delam malo. No, to ni res - v delu imam kar nekaj zanimivih slik, nekatere že par let, in na čakanju nekaj zanimivih idej. Pri takem načinu dela pa pogrešam feedback, zato poskusno objavljam tole zasilno reprodukcijo nedokončane slike.

Pietà

Tema, ki me zadnje čase zanima, je danes vsaj toliko anahronistična, kot vihtenje čopiča - ima pa žal neprimerljivo več medijske podpore: religija in implikacije.
Pietà (sočutje) kot žanrski motiv naj bi kazal Marijo z mrtvim Kristusom. Rekla bosta, da če je pod burko morda res Marija, je tale za mrtvega Kristusa malo premlad in menda preveč živ.
No, na "žanrske zapovedi" se od nekdaj poserjem.
Sicer pa, mrtev ali samo doomed - saj ni take razlike.
.
Razmišljajmo o burki. Danes se dogaja. V imenu neke religije ljudi zapirajo v vreče. Človeški obraz, ki se je razvil v milijonih let (ali pa, kot verjamejo, ga je ustvaril bog) tako, da je sposoben (tu se res razlikujemo od živali) izražati čustva. Naši možgani imajo neverjetno sposobnost prepoznavanja in pomnjenja obraznih potez. Znanca prepoznaš čez desetletja... Sposobnost empatije je vzpostavila družbo pred izumom verbalne komunikacije.
Sram (še ena biblična, ne?) priznavam tudi sam in nimam nič proti, da se v družbi sprehajamo bolj ali manj oblečeni. Zakrivanje obrazov je nekaj drugega. Vsiljena invalidnost. V vrečah - enosmerni ljudje. Opazujejo, nevidni. Pohabljenci.
S pogledi se razumemo... Izžarevati srečo... Čutiti bolečino neznanca... Empatija... Trpeči obraz (tako slovenski, tako katoliški)...
Sočutje v vreči... Pietà, packed to go...
.
No, tudi tu trdim, da je podoba - tisto, kar je naslikano - pri sliki še najmanj pomembna. "Umetniška" slika je predvsem artefakt, predmet. Ki ima sposobnost nase prevzeti povsem "neumetniške", banalne pomene, kar jaz rad pejorativno imenujem metafizični balast. Konkretna slika-artefakt temu korektno zadosti; v njej bo nakopičenih par 100 ur skrbnega dela, kar se tiče metjeja bo izvedena v skladu s svetlo tradicijo ceha, gre za "olje na platnu", zraven priložim okvir, ki sem ga sam zmizaril, pa še podpisal se bom na zadnji strani.
(Kdor bi želel o teh stvareh diskutirati, naj pa najprej izvoli prebrati vsaj Poslanstvo in Danes.)
.
Slika meri natanko en kvadratni meter, ozadje sem že klasično pozlatil s tolčeno kovino, z draperijo bo še slabih 100 ur dela. To delo pa žal spet ne bo plačano meni, ampak ga bo lahko vnovčil kdo pametnejši, ki bo sliko kupil hitro za 2k EUR... Slikarstvo je dolgoročen "biznis" - denar začne kapljati, ko ga ne rabiš več...

torek, 08. maj 2007

Ekskluzivno!

Dobro obveščeni Mićo ekskluzivno za oslikarstvuinšečem
iz zakulisja Svetovne banke
.
Mićo: "Ta bejba ni nič kaj hot!"
.
Ko bušijem pojema sapa, ko je četica, ki je hotela zavladati svetu, že skoraj izpuhtela (najprej je odletel nedolžni Powel (ki je tako dobro lagal, da je že pred nastopom v OZN prepričal Rupla), odletel je Aschroft, nato so odslovili simpatičnega Rumsfelda (ki si je, kar ni dovolj znano, med drugim dobro omastil prste s prodajo Tamifluja ob tisti svetovni paniki s ptičjo gripo), zelo konservativnemu podpredsedniku Cheneyu je najprej ponagajala lezbična hčerka, potem pa je z zelo kvalitetno puško Perazzi ustrelil prijatelja v prsi in obraz (o čemer smo že pisali), glavni, Karl Rove, pa se je pa pred kratkim s plesom in petjem samouničil), smo se v uredništvu oslikarstvuinšečem, posebej za svoja bralca, odločili o dogodkih v zakulisju spravljanja Wolfowitza iz prve bojne linije v varni pristan Svetovne banke povprašati zvestega korespondenta Mićota.
.
Tu torej jedrnato navajamo krajši intervju (v celoti je objavljen tule) s svetovno znanim ekonomistom, popularnim pisateljem in velikim estetom Mrkaićem, kjer nam velikodušno podaja svoje mnenje o v Libiji rojeni gospodični Rizi Shaha, nemara (čas bo pokazal) kar Gadafijevi špijonki:
.
oslikarstvuinšečem:
... tvoje mnenje v zvezi z Wolfowitzem in njegovo bejbo?
Mićo Mrkaić:
...(Wolfowitz, op.ur.) se je po moje zrtvoval za bejbo, ki ni nic kaj hot.
.
Uredništvo oslikarstvuinšečem lucidni analizi pritrjuje in ameriškega korespondenta v nesebičnem boju z mlini na veter še naprej čvrsto podpira.