torek, 28. februar 2006

Pust

Ker je ravno pustni torek, naj bralcema predstavim še eno masko.
To sem naredil pred kakimi 7 leti, iz časopisnega papirja, moke in konjskih las.
.
Plan je bil - obrniti glavo.
Kakor se sliši enostavno, je bilo v resnici zapleteno. Glava namreč ne more biti obrnjena, ne da bi bila odtrgana, kar sicer izgleda lepo pustno krvavo, a je povezano s poznavanjem anatomije in s čisto tehničnimi problemi. Seveda pa mora vse skupaj tudi pasati na (pravo) glavo maskonosca. Posebej sem ponosen na to, da se gleda skozi očesne jamice maske, skozi odprtini v lasulji pa se da izvleči lastna ušesa.
Zobata mandibula tvori lok, skozi katerega štrli 30 cm dolg jezik, ki je, ker ni sapnika in grla, vpet (kar ni povsem prav) na vratna vretenca. Ker je jezik elastično vpet samo na enem mestu, med hojo vibrira in prijetno brni. Lepo sem se pozabaval z raztrganinami, pazil pa sem tudi, da kri polzi v pravo smer. Zobje in dlesni so lepo uspeli, rad pa bi opozoril tudi na goste nosne kocine. O lasulji iz konjske žime ne bi izgubljal besed - spet sem prekosil samega sebe.
.
Veselje s to masko so mi vzele opazke, ki implicirajo, da je iz gume in da sem jo kupil. Res, ponudba v trgovinah je vedno boljša, impresioniraš pa zato koga s takim unikatom vedno težje. Dokler maske ne snameš in pokažeš notranjost iz časopisnega papirja, ti pa itak nihče ne verjame.
.
Samo za vas si je v zabukovskem ateljeju tudi to masko prijazno nadela D.
.
.
.
.
.
.
.
.

ponedeljek, 27. februar 2006

Sloba

Ker smo ravno med pustno nedeljo in pustnim torkom, sem se spomnil Miloševića.
.
Masko sem naredil v 2. letniku srednje, se pravi pred, uh, 16 leti. Iz Dela, zlepljenega s kuhano moko.
.
Par pustov zapored se mi je zdelo hecno, da je Sloba še vedno aktualen. Potem sem se pač navadil. Ker je maska narejena solidno, res ne vem, ali bo vseeno prej razpadla, ali pa bo prej Sloba nehal biti aktualen. Nekoč sem mislil, da je verjetneje prvo, kasneje drugo, zdaj pa res ne vem več.
Na slikah lahko občudujete D. kako izgleda, če si jo povezne čez bučo.
.

sreda, 22. februar 2006

Opaaa! #17

640 novih stanovanj!
.
Ob opisih ljubljanskih socialističnih sosesk, ki pa so pred desetletji ponudile streho nad glavo praktično vsakomur ki jo je potreboval, bi rad opozoril na dober primer danes. Po 15-letnem mrtvilu, ko se stanovanj praktično ni gradilo, in ko se je ob premajhni ponudbi cena nepremičnin nekajkrat povečala, je novo naselje v Ljubljani vzpodbudna novica.
.
Na izjemni lokaciji na Poljanskem nabrežju, ob obali Gruberjevega prekopa, praktično v središču Ljubljane, se bliža zaključku izjemen projekt, pomemben za mesto, za bodoče stanovalce, in seveda za ta propulziven arhitekturni biro.
.
640 stanovanj, 1200 parkirnih mest v podzemnih garažah. 4 bloki, dolgi po 140 metrov. Vsak je sestavljen iz 4 enakih modulov s komunikacijami za 42 stanovanj, ki so zloženi tako, da fasade ne dolgočasijo z repetitivnostjo.
Fasada je sestavljena iz 3 plasti; ometan zid, steklo zimskih lož in trpežna laminatna obloga.
.
Ker so stanovanja namenjena varčevalcem v nac. varč, shemi, cena gradnje neto m2 ni smela preseči 740 EUR. Objekti vsekakor delujejo solidno (in precej dražje).
.
Bralcema bi ob tem zaupal še rumeno zanimivost:
"fotogenično" je beseda, ki navadno ne implicira nič slabega.
V sodobnem ljubljanskem arhitekturnem besednjaku pa je jako pejorativna.
Konkurenca, jasno, naselje Ofis arhitektov označuje za fotogenično. Yup.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

torek, 21. februar 2006

Ljubljana: "the projects", #3

Ostajamo v Šiški. Dravlje. Starost: kakih 25 let.
.
Nič čudnega ne bi bilo, če bi vrla bralca opazila subtilno podobnost s sosesko #2 - bloke so namreč ulili z istim opažem.
Zato pa je očiten napredek pri barvni shemi - namesto kombinacije surovega betona in umazanooranžne barve, so tokrat bloki odeti v najsodobnejši, vrhunski dosežek likovnoteoretske znanosti; medtem ko se prva polovica naselja kiti s kombinacijo vseh odtenkov takoimenovane cigansko-plave, je druga okrašena s krvavordečim kolažem.
.
Dovolj šale. Tole je med vsemi ljubljanskimi spalnimi naselji najbolj zanikrno. Pred njim se zloglasni Fužine in Štepanjsko lahko osramočeno skrijeta.
.
Objekti propadajo. Kriza vzdrževanja in upravljanja. Stihijsko menjavanje oken. Vrtičkasto zastekleni balkoni. Oluščena barva razkriva surovi beton. Obupano obnavljanje delov fasad je karikatura karikature. Sprehod je srhljiv. Lokali opuščeni. Grafiti kličejo na pomoč. Smeti. Avtomobili. Blato.
Ljudi preseliti. Zrušiti.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

četrtek, 16. februar 2006

Riba meseca

Ne, ne, tale na sliki, ki so jo prispevali dobri ljudje iz Sekcije 21, ni iz te igre.
.
Pač pa ima veliko mariborsko potapljaško društvo tudi zgledno sekcijo za apneo in variacije.
H2O Team med drugim objavlja ribo meseca. Res je, ulov meseca januarja - smuč, ujet na roke (pa še to konec decembra lani), se lahko pred zobatim lepotcem na levi sliki skrije. Njihov lanski arhiv je pa čisto zanimiv.
.
Tale zobatec je baje padel lani poleti, v okolici Punta Križe. To je tisti ploščati rt na koncu Cresa, južno od Osorja.
Bo treba preverit.

torek, 14. februar 2006

Sekularizirajmo!

Ta umeten, trgovski, forsiran,
instant praznik za zaljubljence,
je le povod za ilustracijo.
.
Vzrok za pisanje je srhljivo vrenje zadnjih tednov.
Asociacija na Valentinovo je v zadnjem odstavku.
.
* * *

Spopad civilizacij? Ne pustimo se sprovocirati v arhaičen diskurz!

Sekularizirajmo!
.
Edino kar mora ostati sveto, so univerzalne človekove pravice.
Religije naj si poiščejo prostor povsod drugje.
Sekularizirajmo!
.
New - age mesijanstvo našega predsednika?
Krščansko mesijanstvo predsednika velesile z atomsko bombo!?
Muslimansko mesijanstvo voditeljev islamske republike Iran?
Šeriatsko pravo v praksi. (ni za občutljive, res)
Sekularizirajmo!
.
Evropa temelji na kulturni dediščini krščanstva.
OK, ne vem sicer, ali je to nujno publicirati v preambuli E ustave,
sploh če se pogajaš z Bosno, Albanijo in Turčijo, ampak - že veste.
Sekularizirajmo!
.
Muslimani se zdijo tako nevarni le zato, ker vero jemljejo resno.
Obrezovanje, molitev 5x/dan, hadž, rute, burke, dieta.
Koran je podoben Stari zavezi. Kaj če bi večina izmed 80% katoliško krščenih Slovencev prakticirala religijo iskreno, resno, po knjigi? Pazi, katoliška vera ne dovoli kontracepcije, ne dovoljuje spolnih odnosov pred poroko. Smrtni greh.
Pazi: tudi krščanski fundamentalizem obstaja, le da ga je manj.
Slovenski katoliki vero jemljejo manj resno kot večina muslimanov, to je vse.
Sekularizirajmo!
.
Mati umorila hčer. Seveda, "ni odobravala njenih spolnih odnosov pred poroko". Tudi katoliški fundamentalizem ubija. V Sloveniji, danes.
.
Sekularizirajmo!
.
secularisation - Wikipedia.
Ustava Republike Slovenije - beri I / 7. člen

ponedeljek, 13. februar 2006

Čistka med bušiji

Začelo se je!
.
.
Kdo bo naslednji?

Še 2 sta padli

Nazadnje sta padli Poslovanje @ s hitrostjo misli in Pitanja Lenjinizma.
Obe knjigi sta danes nekako passé, hkrati pa vseeno aktualni.

Poslovanje @ s hitrostjo misli Billa Gatesa je padla v sredo. Zanimivo je, da je trdo vezana knjiga solidnih dimenzij, debela 360 strani, ki se poleg vsega ponaša s podobo nasmejanega Gatesa na hrbtišču, v špeceriji Leclerc stala smešnih 600 tolarjev. Zato sem jo tudi kupil, nemudoma.
Uspešnica leta 99 apelira na velike direktorje, naj digitalizirajo svoj poslovni živčni sistem. Meni pa je bilo zanimivo predvsem ugotavljati, kako dober stilist je najbogatejši možakar na svetu, in kako dober prerok je (6 let je pač minilo vmes).
Torej: čeprav se je marsikatera napoved uresničila drugače (ali pa sploh ne),
*
Pitanja Lenjinizma Josipa Visarionoviča Stalina so padla v četrtek. To lepo, trdo vezano, odlično ohranjeno knjigo sem tokrat prebral prvič. Od kod mi take knjige, sem bežno omenil že tukaj.
Pitanja Lenjinizma, prevod ruskega 11. ponatisa iz leta 1939, so v Jugi natisnili leta 1946, se pravi 2 leti pred Informbirojem, v nakladi 120.000.
  • Naj za svoja mlada bralca na kratko orišem zgodovino: Yu partija se je šolala v 30tih pri Stalinu. V času, ko je bil veljaven pakt Ribbentrop-Molotov (Hitler in Stalin sta si razdelila Poljsko in še kaj), so pri nas ustanovili Protiimperialistično fronto (kasneje OF), naperjeno proti anglo-ameriškemu imperializmu. No, po koncu vojne so komunistično revolucijo izpeljali tudi pri nas in par let smo imeli stalinizem. Dokler se ni Stari skregal s Stalinom (Informbiro) in najbolj zavzetih komunistov, ki niso uspeli čez noč obrniti plošče, poslal na Goli Otok (mlajši bralci naj se zavedajo, da so na Goli otok pošiljali predvsem staliniste, in manj klasičnih disidentov).
Recimo da živimo v času, ki ima do tistega določeno distanco. Ampak da je dejansko bilo tako noro, kot čas revolucije, petletk in Velikih vodij izgleda po branju knjige, si danes težko predstavljam. Več 10 milijonov mrtvih opozarja, da je bilo res.
574 strani jako zanimivega branja.
.
Nekaj aktualnega (str. 68):.
- Neki misle da je lenjinizam protiv reformi... To je sasvim netačno. Boljševici znaju isto tako dobro kao i ma tko drugi da je u izvjesnom smislu "svaki poklon dobrodošao" i da su, u određenim uslovima, reforme uopće, kompromisi i sporazumi napose, - potrebni i korisni.
- Za reformista reforma je sve, a revolucionarni rad - to je tek onako, radi pričanja, radi bacanja prašine u oči. Zato se reforma pri reformističkoj taktici, dok postoji buržoaska vlast, neizbježno pretvara u oruđe za učvrščivanje te vlasti, u oruđe za dezorganiziranje revolucije.
- Za revolucionara, naprotiv, glavno je revolucionarni rad, a ne reforma, - za njega je reforma uzgredni proizvod revolucije. Zato se reforma pri revolucionarnoj taktici, dok postoji buržoaska vlast, prirodno pretvara u oruđe za dezorganiziranje te vlasti, u oruđe za učvrščivanje revolucije, u oslonac daljeg razvitka revolucionarnog pokreta.
- Poslije obaranja imperializma, pod diktaturom proletarijata, stvar se donekle mijenja. U određenim uslovima i u određenoj situaciji proleterska vlast može biti primorana da privremeno siđe s puta revolucionarnog preuređivanja postojećeg poretka na put njegovog postepenog preobražaja, "na reformistički put", kako to kaže Lenjin ..., na put zaobilaznih pokreta, na put reformi i ustupaka neproleterskim klasama, kako bi se te klase dezorganizirale, kako bi revolucija došla do predaha, kako bi se prikupile snage i pripremili uslovi za novu ofanzivu.
- Dok su prije, pod buržoaskom vlasti, reforme bile uzgredni proizvod revolucije, sada, pod diktaturom proletarijata, izvor reformi jesu revolucionarne tekovine proletarijata, rezerva nagomilana u rukama proletarijata, sastavljena od tih tekovina.
.
In še zaključek (Izvještaj na XVIII kongresu Partije, str. 574):
...Nema sumnje da će tako i biti. (Burni i dugotrajni pljesak.)
Živjela naša pobjedonosna radnička klasa! (Pljesak.)
Živjelo naše pobjedonosno kolhozno seljaštvo! (Pljesak.)
Živjela naša socialistička inteligencija (Pljesak.)
Živjelo veliko prijateljstvo naroda naše zemlje! (Pljesak.)
Živjela Svesavezna komunistička partija boljševika! (Pljesak)
(Svi delegati ustaju, stojeći pozdravljaju druga Staljina i priređuju mu dugotrajne ovacije. Poklici: "Ura! Živijo drug Staljin! Velikom Staljinu - ura! Našem voljenom Staljinu - ura!")
.
Lahko noč.

sobota, 11. februar 2006

Zelenica

Zelenica je majhno, staro smučišče, točno nad ljubeljskim tunelom.
Koče na vrhu, kjer smo nekoč davno zimovali s taborniki, žal ni več - baje je zgorela leta 99. No, čaj in klobaso se da dobiti na vsaj 2 zasilnih lokacijah, kočo pa kanijo letos obnoviti, za kar so dediči ogromnih Bornovih posestev že dobrodušno posekali macesne.
.
Poleg obupno počasnih, muzejskih žičnic, ima Zelenica še en bistven problem: na 90% smučišča sonce ne more posijati. Smučišče v senčni grapi pod plazovitimi melišči, po katerih se prepucava neverjetno število turnih smučarjev, pa zna iz istega razloga dolgo ohraniti sneg.
Lep smučarski dan, sploh zarad družbe.
.

sreda, 8. februar 2006

Proslava

O.K., pri proslavah gre za anahronističen žanr in temu primerno težko je spraviti skupaj nekaj, kar ne bi vsaj rahlo spominjalo na indoktrinacijo pionirčkov po osnovnošolskih telovadnicah, kamor so nas nekoč vsake kvatre zbobnali recitirat in poslušat. Vsakoletna proslava na predvečer obletnice Prešernove smrti tako ostaja večen izziv in nerešljiv problem.
.
Letos so Gallusovo napolnili z obeh strani - na oder so spravili vsaj toliko povabljencev kot v parter. Dogajalo pa se je na sredi, pod gigantsko Fiškinovo kroglo, ki je izpodrinila velik del volumna dvorane, nam na balkonu pa onemogočila videti bend, ki je špilal, drugam kot v podplate. (No, povabljence se je videlo dobro, in zato pri semnju ničevosti itak gre.) Upam da vam ilustracija, sestavljena iz zasilnih fotografij s telefonom, kaj pomaga.
.
Natašo Matjašec pohvalim. Jovanovičevo preveč domače povezovanje pa mi je pustilo mešane občutke.
Čeprav - kulturniški old-boysi, z Milanom Deklevo in Karpom Godino, pa z njegovim filmčkom o Šumiju (največ smeha je požel zagnani mladi Rupel), so prav simpatično, sproščeno obudili spomine na tiste lepe svinčene, hipijevske čase. Za trenutek so v Šumi spremenili Cankarjev dom. In med Deklevovim govorom se je nekaj lepega, preprostega, prijaznega razleglo po dvorani.
.
Škoda, da so Ditko Haberl in reinkarnacijo Elde Viler silili skupaj peti Kekčevo pesem. Ko je po dvorani rahlo razglašeno odmevalo, sem se počutil zares bedasto. S kulturo bo poslej resda vedno slabše, a nova oblast ima rešitev: zamižite, umetniki, in z nami ponavljajte mantro:
"dobra volja je najbolja!"
.
Glede na to, da itak ne štekam, so mi kljub vsemu ljubše odkrito nerazumljive, ambiciozne postavitve Matjaža Bergerja, kot pa taka domačijska zadeva s čisto pravo policajsko godbo na pihala, kakršna je bila tokratna proslava Janeza Burgerja.
Lahko noč.

petek, 3. februar 2006

Ljubljana: "the projects", #2

Ostajamo v Šiški. Starost: dobrih 25 let.
.
Soseska, ki se ponaša z izjemno dognano, malemu človeku pisano na kožo, surovobetonsko - umazanooranžno barvno shemo, je ločena od prometa, tako pridobljena poljavna površina pa je tlakovana s pravim, dragocenim klinkerjem.
Stanovanja so razvrščena v arhitekturno jasne, racionalne kubuse, s tem pa se sprosti izjemno veliko javnega prostora za skupno uživanje stanovalcev.
Hudirja!
*
Klinker, ja.
In pritličje, se pravi, hm, ... je torej rezervirano za?
- lokale!
Oh! ... Pa otroci?
Otroci, eer, hm...
Otroci se igrajo "zdravnike" in "dilerje".
Spodaj?
Menda, ja. Pri avtih...
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
***

četrtek, 2. februar 2006

Not in my name!

Načelno mi je aktiven predsednik zelo všeč. Zadnja akcija pa nikakor ne.
.
Če v Sloveniji, ki se poleg mile kazenske zakonodaje ponaša s kadrovsko podhranjenim tožilstvom in policijo ter neučinkovitim sodstvom, kaki veliki ribi uspe postati pravnomočno obsojena, ste lahko prepričani, da ni angel.
Malo statistike: v državi ki je šla skozi tranzicijo, kjer se je nekdanji "družbeni" kapital v 15 letih povsem prerazporedil, je bil zaradi nekako tranzicijskih mahinacij dejansko pravnomočno obsojen natanko en - dotični Danilo K.
.
Če je pri manjših prometnih prekrških abolicija, recimo, sprejemljiva, saj je za težave s parkiranjem malce odgovorna tudi država, sodstvu pa tak ukrep pomaga iz zaostankov, pa oprostitev razvpitega Danila K, ki se ponaša z bogastvom, slavo in najboljšimi odvetniki, meji na zlorabo.
Stavim, da se mu bo načeto psihično zdravje v par dneh čudežno povrnilo.