sobota, 31. maj 2008

Rekreacija

Včeraj smo se vrnili z "enotedenskih" počitnic. Ker se je vreme vmes strašno izboljšalo, smo jih seveda podaljšali za 6 dni :)
Tokrat smo šli bolj po penzionistično - pač zaradi malega - v velik apartma z elektriko, tekočo vodo, kuhinjo in krasnim pogledom na morje. Veseli dojenček pa pravzaprav ni nobena ovira, prej obratno. In morje ima, preverjeno, tako rad kot jaz.
.
Bral že dolgo nisem, tako da se je dopust zelo prilegel. Žal pa sem vzel samo 11 dobrih knjig, kar je zadoščalo le za dober teden. O knjigah kmalu.
.
Glavna rekreacija pa je seveda potapljanje na dah. Novi podvodni fotič je presegel vsa pričakovanja. Sam sem posnel 1850, žena pa 650 čudovitih podvodnih fotografij, po 10 megapixlov. In precej zanimivih podvodnih filmčkov.
Žal sem ugotovil, da so na dobro znanih terenih, kjer jih je bilo še pred par leti v izobilju, popolnoma izumrli bradavičasti kozolnjaki in ognjenordeče zvezde. Prijetno pa sem bil presenečen nad velikim številom bonelij, dromij, leščurjev in živali iz zadnjega odstavka.
Materiala imam sedaj res ogromno. Kvalitetnega. Zato me mika, da bi ustanovil "Underwater Photo Blog" v angleščini, kamor bi ga počasi uploadal. Pravkar sem ga zastavil na Bloggerju, ni pa še javno objavljen, ker ne vem, če imam za dodaten altruizem dovolj odvečnega časa. Naj se še malo kuha. Mogoče bi se s tem dalo generirati dovolj prometa, da bi lahko služil z AdSensom...
.
Med drugim sem lociral kar 13 različnih jastogov!
Seveda imam izdatno dokumentirane. Zaradi novega fotiča pa je trpel lov. Streljal sem le parkrat, da smo se najedli rib, sicer pa smo zmazali celo enega piščanca in nekaj jajčevcev, kar se nama na počitnicah prej ni dogajalo. Kako naj to opišem - fotografije čudovitih škrpočev, ugorjev in rakovic me pravzaprav zadovoljujejo bolj, kot mesarsko streljanje podvodnih motivov. Ali je vredno kruto posegati v fascinantno podvodno življenje - da se človek enkrat naje...?
No, enega jastoga, seveda dovolj velikega, da mi ne morete očitati detomora, pa sem le izvlekel. (Za lov na jastoge se seveda ne rabi pištole - narediti je treba z roko.)
Mater je bil dober za jest!
.
Lahko noč!

sobota, 17. maj 2008

Vaserdiht!

Po Rdečem morju, kjer sem skuril 8 throw-away-trotlov in drago plačeval razvijanje in skeniranje filmov, rezultat pa je bil tehnično (ne vsebinsko!) zaendrek, sem se odločil, da brez podvodnega digitalca ne grem več na morske počitnice.
.
Podvodna ohišja se mi za snorklanje zdijo preštorasta. Na srečo pa se od pred kratkim dobi nekaj naravnost idealnega.
.
Zadnjič sem ga šlatal v BigBangu. In se zaljubil. Ker pa nikakor nisem maral dati 430 evrov, kolikor zahtevajo, sva ga v ponedeljek naročila v Gradcu. Tu pa le 2 giga xD kartico. Dospel je v četrtek.
.
Lepo je, da je izredno robusten, težek, zelen, jeklen, z veliko šraufi.
Fajn je, da je izredno majhen, da ga lahko dodam za kopalke.
Za 10 megapixlov mi je malo mar.
Da dela od -10 do +40°, mi zaenkrat ni tako pomembno.
Z 2 metrov ga itak nisem nameraval metati ob tla.
Niti nanj nisem nameraval polagati 100kg.
.
Zakaj torej? Za ta denar se vendar dobi že čisto pravi SLR!?
.
Zajema širokokotno (28mm)! Ima izredno močan fleš. In led diodo za AF pri makru.
Predvsem pa je garantirano vaserdiht in povsem funkcionalen do 10 m globine - tak kot je, brez dodatnega ohišja! :))
.
Čez dober teden torej obljubljam kup zanimivih posnetkov iz bližnjega morja.
Garantiram vsaj nekaj jastogov, ugorjev in škrpočev - v naravnem okolju. In še kaj.
.
Lahko noč.

K sagi o 400 evrih: levica, izkaži se!

Menda je takozvanih "400 evrov" v Sloveniji zadnje pol leta najbolj zlorabljana sintagma. Posebej je ljuba svakojakim dušebrižnikom, posebej s takozvane "levice", posebej pa je treba omeniti tudi BŽT.
.
.
Ker se je Boško Šrot ta teden razkril kot 4. najbogatejši Slovenec, in celo kot 3. najbogatejši v ožji kategoriji "zmagovalcev slovenske tranzicije" (kjer so izzvzeti razni Tuši, Pečečniki in Akrapoviči), iz "Socialnih demokratov" pa je izstopil šele par dni po kongresu tiste stranke (ki itak slovi po bratih), ki je ustoličila njegovega brata, Pahor pa je takrat povedal, da Šrotov izstop obžaluje, saj je njegovo dejavnost, nasvete in kritike v stranki visoko cenil, sem razmišljal takole:
.
365.000
.
Ker se je izkazalo, da je Šrot stvari olastninil že avgusta 2006, ko je bil še trdno v SD, kjer "so njegovo dejavnost, nasvete in kritike visoko cenili", SD pa je vodilna stranka nominalne "levice", ki ji ni vseeno za interese delavskega razreda, sem malo računal.
.
Kar je Šrot zdaj prijavil (v resnici je najbrž precej težji), znaša 365 tisoč krat takozvanih "400 evrov".
Enega nesrečnika bi na 400 evrih znani "levičar" Šrot lahko vzdrževal kar 30.417 let (to je več kot 15x dlje, kot je od začetka našega štetja).
Lahko pa bi, denimo, eno leto na 400 evrih vzdrževal 30.417 Slovencev.
Lahko bi, denimo, 2 leti sam vzdrževal čez 15.000 "izbrisanih".
Lahko bi, denimo, 365.000 ljudem vrgel po 400 evrov, da bi lažje začutili s tistimi, s katerimi tako zelo čutita naša nominalna "levica" in BŽT.
Lahko pa bi udaril uravnilovko in prav vsakemu državljanu, vključno z dojenčki, podaril 17 jurjev in pol starega denarja, denimo kao "za rekreacijo", kot poleg penzij dobijo upokojenci.
Narod bi bil nominalni "levici" gotovo na moč hvaležen.
.
Če pa vzamemo, da v tej državi, nominalni "levici" in BŽT navkljub, nihče ne more biti čisto na suhem, bi lahko Šrot pomagal še bolj konstruktivno.
Ker starostni upokojenec s polno pokojninsko dobo ne more dobiti manj kot 400 eurov na mesec - v državi, ki vzdržuje kar 165.000 upokojencev, mlajših od 65 let, pa je zato kar 100.000 takih, ki prejemajo manj - bi s po 70 evrov po glavi vsem tem zagotovili minimalno 465 eurov, kolikor zahtevajo po novem.
"Levičar" Šrot bi torej lahko sam eno leto in 8 mesecev vsem tistim slovenskim upokojencem, ki dobivajo manj kot 400 eurov, omogočal "standard po Kožuhovo" - 465 eurov/mesec.
No, povejte, takozvani "levičarji" - a ni to super?
.
Ker je slovenska nominalna "levica" strašno ponosna na "tradicije NOB" -
in uspešno izvedbo komunistične revolucije, vključno z razlastitvami gnilih kapitalistov in kulakov, enači dobesedno z "začetkom slovenske državnosti",
ne dvomim, da ne bi uspeli tega Šrota prepričati v "darežljivost", če bi se le resno potrudili.
Nenazadnje so neskončno hvaležna ciljna publika retorike "nacionalnega interesa" (Interbrew, če še pomnite, tovariši) - ravno tisti okoli takozvanih "400 evrov".
.
Takozvani "levičarji", pri tem vas čvrsto podpiram.
Izkažite se, moje srce je z vami!
Lahko noč.

ponedeljek, 12. maj 2008

Še vedno zadanem

V petek popoldne smo šli z malim na morje, pogledat, če je še mokro. Ker po novem ciganjenje s šotorom po plažah odpade, smo tudi malo pregledali apartmaje, malo barantali, in si končno enega lepega in strašno velikega rezervirali za enega prihodnjih tednov. Mali je po meni, morje ima rad, in je zelo užival (zabarikadiran v drevesno in dežnikasto senco, v dolgih rokavih, s klobukom, in na debelo premazan s faktorjem 350, seveda). Sam pa sem uspel tudi parkrat zaiti v vodo, pogledat po znanih terenih, če je še tako, kot je bilo pred poldrugim letom.
Voda je "topla", v petek sem šel ob 7h zvečer in brez obleke zdržal cele pol ure. Takoj sem opazil, da so veleumni Hrvati z debilnim tolčenjem prstacev uničili še en relativno nedotaknjem ekosistem. Na kako pametno ribo pa tudi nisem naletel. Kasneje sem vseeno hodil v vodo s spodnjim delom obleke in 6 kg svinca, zdržal pa sem vsakič po uro in pol.
.
V soboto sem našel enega malega jastoga in enega malega ugorja.
To je zelo lepo.
.
Za večerjo pa sem ustrelil 4 škrpoče, kar je bilo ravno dovolj.
Škrpoči so dobri za jest.
.
.
V nedeljo pa sem najprej sistematično pregledal luknje v znani skalni prelomnici, vmes pa pogledoval za hrbet v modrino, če se bo pojavila kaka prava riba. Našel sem še enega malega jastoga, ki so mu pa manjkale ene klešče, in še enega premalega ugorja.
.
Popoldne pa sem šel nastreljat nekaj mesa, da smo ga prešvercali skozi shengensko mejo in ga spekli kar doma.
Padli so en velik ugor, en velik škrpoč in nekaj mrčesa (en mali škrpoč, salpa, špar in dve ušati).
.
Tale tolsti ugor je tehtal celi 2 kili. Ko sem mu prerezal želodec, pa sem v njem našel celo hobotnico, še praktično neprebavljeno!
Ženo sem vprašal, če bomo jedli tudi hobotnico v solati, pa je odločila, da ne, da je že rib dovolj.
.

sreda, 07. maj 2008

Dvojna penetracija

Pravkar sem končal tole sliko.
.
Ker zelo nazorno predstavlja,
za kaj si v slikarstvu prizadevam,
si zasluži tale prispevek.
Klikni za povečavo (pazi).
.
Spošno
.
Danes je težko držati čopič v roki.
Modernizem v slikarstvu je že dolgo le še historični slog, ampak že tam je na samem začetku razpon možnosti (od belega kvadrata na beli podlagi, do črnega kvadrata na črni podlagi) definiral neki Malevič. V umetnosti s količkaj ambicije je pa žal tako: definirane poti so zaprte poti.
A long story short: z upoštevanjem konstante, da bom iz principa vztrajal pri čopiču, sem se pred leti prikopal do "metode", ki me še vedno motivira:
.
fetišizirati metje, sabotirati siže
.
V tej sliki je nakopičenih absurdno veliko (150-200) ur dela. Naslikana je z oljnimi barvami na s klejem in bolonjsko kredo grundirano laneno platno - klasično, skrbno, v skladu z najboljšo tradicijo slikarskega ceha.
Verjamem da je podoba, ki jo artefakt-slika nosi, manj pomemben del katerekoli slike. Vsekakor pa se večinoma trudim, da bi ustvarjal čim težje prebavljive podobe. Privlačno lepo naslikane, a bolj ali manj subtilno sabotirane.
Dobra slika naj vzbuja strahospoštovanje: kot "predmet" spoštovanje, kot "podoba" pa mora vzbujati dovolj nelagodja, da kot stenski okrasek v normalnem stanovanju enostavno ne more viseti.
Naj jih pač kupujejo inštitucije, zbiralci in investitorji. Dokler so še poceni ;)
.
Kvadrati
.
Našim medijem ljubi slikarji menda ustvarjajo "cikle". Zadnjič sem denimo gledal neko oddajo o kulturi, kjer so predstavljali nekega slikarja. Kustosinja je nadvse strokovno razlagala, kako zelo so si želeli razstavljati njegov "rumeni cikel", ker pa imajo tako poln program, je prišel na vrsto šele po 2 letih. Slikar pa se je želel pokazati z najnovejšimi deli, tako da na pričujoči razstavi sedaj lahko gledamo njegov "roza cikel", ki pa da je tudi zelo dober...
.
Sam tako ne znam in nočem. Že sama misel na to, da bi v Boesnerju vsake pol leta kupil diskontni ajmer neke barve in nato čimhitreje obrisal čopič ob čimveč platen, me navdaja z grozo.
Tako niti ne zmorem, ker slike, v kakršne verjamem, terjajo strašno veliko časa. Zato moje "igre" potekajo vzporedno. Ena izmed njih so Kvadrati.
"Dvojna penetracija" se mi zdi doslej najboljši Kvadrat.
(Na spletni strani so v tem razdelku zaenkrat tudi neke starejše slikce, ki definiciji igre ravno ne ustrezajo in so pač le kvadratnega formata.)
.
Dvojna penetracija
.
Naslov in sliko je treba seveda jemati kot metaforo. Namiguje na to, da RKC penetrira to deželico na 2 nivojih. Skozi Gospodarstvo Rast v lasti Mariborske nadškofije je lastnica firme T2, ki, kot ostali dobavitelji kabelske televizije, od polnoči do petih zjutraj - predvaja pornografijo. Ker gledanje pornografije pelje v Greh, pa RKC upravlja tudi s tisoči lepih cerkva, kjer se da dobiti odvezo.
.
Jaz Cerkve sploh ne obsojam. Če bi jim pred leti uspelo doseči prepoved predvajanja pornografije, lastništvo T2 danes ne bi pomenilo nič spornega. Ker tisto ni šlo skozi, pa se mora podjetje pač obnašati tržno in s programom parirati konkurenci.
Nič spornega se mi tudi ne zdi, da RKC plemeniti denar skozi lastništvo podjetij - katoliške zasebne šole so povsod po svetu pojem dobre izobrazbe, Karitas pa je po kolapsu Rdečega križa prevzel pobudo na tem področju. Da o duhovni oskrbi vseh, ki jo potrebujejo, in o obredju (krst, birma, polnočnica, žegen, poroka, pogreb), ki je neločljiv del slovenskega kulturnega izročila, ne govorim.
.
Gre pa pač za nesrečno naključje, pa za blamažo zaradi tiste prednovolene napovedi o hitri prodaji T2...
Vse skupaj je seveda tudi precej hecno. Ampak jaz nisem hudoben - pač hodim po svetu z odprtimi očmi in se stvarem iskreno čudim.
To sliko pa velja razumeti le kot majhnega otroka, ki v svoji nedolžnosti v sami haljici obrača kozolce in pri tem ljudem nevede kaže reči, ki jih sicer vsi poznajo, a so se jih naučili sramovati.
.
Lahko noč.

torek, 06. maj 2008

Poročno vabilo

Menda se je pravkar začela visoka ženitvena sezona, slišim pa tudi, da se kmalu kani spet oženiti celo sam predsednik vlade. Ker pa iz lastne izkušnje vem, kako neznosno kompliciran logistični podvig je še tako majhna, diskretna poroka, sem se odločil pomagati.
.
Poroke so danes velik biznis. To pomeni, da so se pojavile pijavke, ki se trudijo enostaven obred na vse pretege strukturirati, vsako fazo, celo vsako malenkost, pa so pripravljene neznosno zaračunati. Ker se "žrtvam" ob tako veseli priliki navadno ne zdi primerno preveč škrtariti, se jih da navadno dobro nategniti na prav vsakem koraku. Če je le v zvezi s poroko, gre navadno v denar tudi ogromno nezaslišanega bullshita.
Posebej pri vabilih, kjer gre menda strašno v denar tudi najdebilnejše, najbolj nedojebano, najbolj osladno stihoklepstvo.
.
Sam sem, po krajšem guglanju tedanje ponudbe, svoja (najina) vabila zato zmizaril kar sam. Ker so po vsem tem času že dovolj amortizirana, lahko menda kak delček vsebine brez škode objavim.
Dva uvodna, dovolj neosebna odstavka, da se ju najbrž da aplicirati še na kako drugo vabilo, vam z veseljem zastonj v prosto uporabo ponujam tule:
.
*
V dolini šentflorjanski,
Ako ženit kdo se kani,
Biti mora trivialno
In vabilo res osladno.
Le z zlajnanimi verzi

Ob obred se svate zvabi

*
.Po premisleku globokem - le kaj na vabilo dati
(Ob osladni paradigmi, ki v stvareh poročnih vlada
.Res lahko na svatbo vabit ni v dolini šentflorjanski),
.Odločitev prava zdi se: ciničen obrat izvesti.
(Klin le s klinom se izbije.) Če prijazna si baraba,
(Ako te sploh kdo zastopi), smeh izvabit’ da se z verzi.

.