Nazadnje so padle Filozofija arhitekture, Arhitektova trilema, Arhé, Astrahan, The Anaesthetics of Architecture, Theories and Manifestoes in From the Ground Up. Pravno-formalno jih je torej padlo 7, ampak prvih štirih se v resnici ne spodobi šteti.
.
.
Zadnjič v knjižnici FA najdem drobno knjižico nekega Bruna Urha, z ambicioznim naslovom: Filozofija arhitekture. Začudena tetica za pultom mi je namignila, da imajo, če me zanima, na bližnji mizi še par stvari istega avtorja, gratis. Res sem si izbrskal še tri njegove, Arhitektova trilema, Arhé in Astrahan in jih vzel, kot rečeno, gratis.
Drobne, dokaj lične knjižice, izdane v samozaložbi v visokih nakladah, so žal vse po vrsti zanič. Urh, tisti arhitekt, ki je narisal za Rudnik čisto v redu stavbo trgovca s pohištvom, sicer pa je baje tudi alpinist, jih najbrž štanca iz čiste radosti, prav mu pa, si predstavljam, pridejo tudi kot novoletna darila.
Iz besedil vejeta nekakšna naivna vzvišenost s pozicije arhitekta in nekakšna zasanjana želja po presežku. Mene je pa še dodatno prizadelo, da se je avtor v Arhitektovi trilemi (zelo zanič) narisal v morju, s plavutkami in delfinom (!), naslovnico Astrahana pa krasijo nekakšne ovce, naslikane z oljem na platno (!).
.
The Anaesthetics of Architecture Neila Leacha, MIT Press, 2000, kratka knjižica 4 esejev, se suče okoli tega, da arhitektura vedno bolj pozablja na socialno zavest in se ukvarja pretežno z imidžem. Leach se naslanja na zlajnanega Benjamina, nekega Deborda in ravno pokojnega Baudrillarda. Pri vsem skupaj mi je najbolj všeč zaključek, kjer sodobno zvezdniško pop-folozofijo primerja s sodobno arhitekturo plitkosti, zapeljivih podob in trepetajoče površine: "Ali ni v takem kontekstu tudi filozofija le še modni dodatek?"
.
Theories and Manifestoes of Contemporary Architecture Charlesa Jencksa in Karla Kropfa je izčrpen izbor besedil arhitektov, objavljenih med 1954 in 1994. Jencks, katerega remek delo je definiranje postmodernizma, razvrsti arhitekte temu primerno v razdelke "Post-Modern", "Post Modern Ecology", "Traditional", "Late Modern" in "New Modern". Še sveži Košir isto časovno obdobje denimo deli na "Le Corbusierova kritika akademizma" (CIAM), "Funkcionalizem v zenitu in zatonu", kjer se razpiše o "strukturalizmu", "Tradicionalizem vrača udarec" in "Dekonstruktivizem", ki ga deli v prvo in drugo fazo ter "Živo sodobnost". Koolhaasova "manifesta" - "What ever happened to Urbanism" in "Biggness: or the Problem of Large", po Koširju "živa sodobnost", spadata po Jencksu v "novi modernizem". Se pa vsaj strinjata, da je "strokovnjak za arhitekturo" HRH The Prince of Wales "tradicionalist."
Po takem uvodu je jasno, da se umetnostno zgodovino piše za nazaj, ravno tako je z razvrščanjem v "stile". Jasno je tudi, da je slepo priseganje na avtoritete dvorezen meč - pa tudi, da človek lahko za še tako debilno idejo vedno izbrska "vir", na katerega se lahko sklicuje.
Zato si je občasno dobro ustvariti lastno mnenje na podlagi izvirnih besedil. In temu ta "editiran" izbor korektno služi. Jencks je dovolj dober pisatelj, njegove knjižice rad berem. Tu je spisal fajn uvodnik, v katerem opozarja na specifičen slog manifestov - udarno, jedrnato, gromoglasno pisanje, ki kliče po spremembi sveta; res pa je, da temu opisu ustreza največ kakih 20% besedil.
Knjiga se konča s pomenljivo ilustracijo Iana Hamiltona - dorski steber z napisi, od zgoraj navzdol:
> Architecture of our time
> "Less is more" (Mies, 1960)
> "Less is a bore" (Venturi 1970)
> "I am a whore" (Johnson 1980).
.
From the Ground Up Lewisa Mumforda je izbor 26 kolumen, objavljenih v New Yorkerju v začetku 50-ih prejšnjega stoletja. Občasne članke je bilo v časopisu najbrž čisto zanimivo brati, ampak ko si v knjigi sledi 6 spisov o gradnji kompleksa OZN, se zdijo praktično enaki.
Mumford, urbanist, opazuje mesto in komentira novogradnje. Poleg objektov OZN se posveča stanovanjskim naseljem in prometu. Ponuja arhaičen jezik, poljuden način, okus 19. stoletja in gostobeseden, poženščen slog. Mi je pa zelo všeč skrb, recimo, predstavnika zainteresirane javnosti in socialna nota, ki jo pričakuje od arhitekture, česar je danes v našem okolju premalo. Kritike pa itak praktično ni - ne arhitekturne, ne likovne; ne "poljudne", ne "strokovne".
Poučno.
Mene pa zanima nekaj drugega: koliko slik si do zdaj prodal na crno in nisi prijavil dohodka? Ali mislis, da to vprasanje zanima tudi naso davkarijo? Daj, razsvetli nas.
OdgovoriIzbrišiMM
mićo je spet kao prebral, pa nič zastopil.
OdgovoriIzbrišiampak kako naj se koncentrira na besedilo, ko pa ga je tako strah?
dušebrižnik mićo mrkaić, cankarjanski junak, pravi šentflorjanec, se namreč močno boji pohujšanja!
bo moral slikar Peter najeti dacarja Simiča&Co? :))
"Slikar", ce slucajno goljufas pri davkih, goljufas vse davkoplacevalce, tudi mene. Ocitno si tako omejen, da to mesas z dusebriznistvom. Ampak tvoj izmuzljivi odgovor me navdaja s sumom, da prodajas na crno. Ali lahko razprsis moje dvome in na tem blogu napises, da si vedno prijavil vse dohodke in da nisi prodajal slik na crno (za gotovino, brez prijave dohodkov)?
OdgovoriIzbrišiDaj, pomiri nas, tvoje obcudovalce :))
MM
dušebrižnik mićo mrkaić, pravi šentflorjanec, spet ni prebral, čeprav sem se extra potrudil in mu izbrskal kompletno online besedilo Pohujšanja. če bi mićo sedaj nadoknadil, kar je prešprical v šoli, bi našel osebo "slikar Peter" povsem na začetku, med opisom vlog - tako pa še naprej, namesto vživljanja v fikcijo, ustvarja resnično farso :))
OdgovoriIzbrišipa analizirajmo:
- mićo ne more dojeti, da temu dripcu iz principa ne bom polagal računov, pa naj bo moja vest še tako kristalno čista ;)
- "Veliki Mojster Argumentiranja" mićo se je spet, ker ni razumel zapisa o knjigah, ali pa mu ne zna ali ne upa kaj tehtnega pristaviti, hkrati pa ni mogel da ne bi izživel svojega gona po komentiranju, zetekel v zadnje pribežališče slabičkov in hinavčkov - argument ad personam.
"Veliki Mojster Argumentiranja" mićo je takole študiral:
"kako si tale dovoli brati knjige, ko pa mene, mića, sploh ni vprašal za dovoljenje? hm, dober je v argumentiranju, v debatah me vedno porazi... že vem - obtožil ga bom, da prodaja na črno in goljufa davkoplačevalce!"
- "Genij Logike" mićo je naredil takle miselni preizkus:
a) če je lažnivec, prodaja na črno, a se bo zlagal, da ne >> začel bom trobiti, da je lažnivec in goljuf
b) če je pošten, ne prodaja na črno in bo povedal po resnici, da ne >> začel bom trobiti, da je lažnivec in goljuf
"Veliki Mojster Argumentiranja" in "Genij Logike" mićo si mane roke: "ha, argument ad personam je moj podpis, bo že videl, ta, ki si me je upal javno diskreditirati, namesto da bi me nekritično koval v zvezde, kot moja četica zvestih podpornikov!" :))
- "Čudežni Deček Slovenske Ekonomije" mićo razmišlja takole:
"hm - tile slovenčki so vsi po vrsti sifilitiki v tretjem stadiju. kako so lahko tako butasti, da upajo podvomiti v genialnost mojega kolega, "čudežnega dečka" zavrla, ki je tako genialen, da je firmi, ki polaga električne kable v pediatrični bolnišnici, nekajkrat preplačani iz davkoplačevalskega denarja, tako genialno svetoval glede kreativnega računovodstva, da je samo iz deleža razlike v davkih, ki jo je tako polagalcu kablov treba plačati manj, v nekaj urah zaslužil 250.000. EUR čistega.
da o tem, kako prepričati državo, da ti vrne pol milijona evrov davkov, ki jih sploh nisi plačal, zaradi papirne transakcije, ko je nekdo prodal igralne avtomate samemu sebi, ne govorim.
ker je čast "čudežnih dečkov slovenske ekonomije" treba oprati, saj v zakotni sloveniji že vsak vrabec čivka o "pranju", bo najbolje, da napadem poštenjaka, ki obrača malo denarja in odvrnem pozornost s "čudežnih dečkov" ter jo, po zgledu Pohujšanja v dolini šentflorjanski preusmerim na "nevarnega slikarja"." :))
- prijatelj dacarjev mićo se je močno ustrašil, ko sem zagrozil, da bom v morebitnem sporu z davkarijo - po svetlem zgledu "čudežnih dečkov slovenske ekonomije" najel davčnega svetovalca Simiča, ki ima v sporih z davčno upravo velike možnosti za zmago, saj je v prostem času njen direktor :))
- mićo prosi, v prvi osebi množine (mićo, daj raje v tretji osebi, kot Jim pritiče, Car):
"Daj, pomiri nas, tvoje obcudovalce"
žal "Vas", mićo, jaz enostavno nočem umiriti - vse skupaj je namreč preveč zabavno.
obrni se na drnovška, kot sem ti že nekje svetoval - mogoče bi "Vas" lahko umiril on :))
čao!
"nekega Deborda"
OdgovoriIzbriši!?