Nazadnje so padle Edvard Ravnikar kot arhitekturni teoretik, K arhitekturi, prvi del in K arhitekturi, drugi del, vse prof. dr. Fedje Koširja.
.
Dr. Košir, ki je pri 33 zidal bazene po Tivoliju in se pred kratkim nesrečno zapletal z džamijo, je eden redkih profesorjev FA, katerih predavanja znajo biti zanimiva. Človek je izjemno načitan, poleg tega pa prav nič duhamoren - nasprotno, med srčnim razpravljanjem neredko poskoči visoko v zrak, glasno zaploska, ali pa vsaj iz glave recitira nekaj verzov v tekoči latinščini ali, še raje, kar v stari grščini.
Zadnjič sem v knjižnici naletel na 3 njegove nove knjige, pravkar izdane.
.
Edvard Ravnikar kot arhitekturni teoretik je krasen pregled praktično vsega njegovega kjerkoli objavljenega pisanja. Iz uvoda: "ne bi bilo prav, da se mu zgodi nesmisel, ki doleti večino velikih osebnosti - občudovanje brez razumevanja".
Več kot 200 člankov v kronološkem zaporedju Košir kritično pretresa, ločuje zrnje od plev in s citiranjem bistvenih odlomkov bralca prisili k udeležbi. Knjiga je fascinantno sistematična in odlično napisana. (Založila jo je FA, natisnili pa so pičlih 300 kosov.)
.
K arhitekturi je izjemno delo, ki ne sme ostati neopaženo. Slovenci smo dobili sistematičen pregled arhitekturne teorije od pamtiveka do danes. No, mnogo več. Dobili smo podpisan avtorski komentar, kar je za naše razmere, kjer visoko kotirajo vrednote kot bežanje pred konfliktom, konformizem in povprečnost, hvalevredna izjema.
Košir ne pozna tabujev, ne pristaja na avtoriteto samo po sebi, ampak se neprestano argumentirano opredeljuje. Materijo praktično razbije na konsistentne enote, jih pregledno oriše, ilustrira z relevantnimi citati (ker je, po Frostu, "poezija natanko tisto, kar se izgubi v prevodu", je večina citatov na voljo tudi v izvirniku) in zabeli s sočnimi komentarji.
Stvar, ki lahko služi kot jasen pregled, zakladnica definicij in rajski vrt citatov, pa se da prebrati tudi na dušek, kot napet roman. Košir je bleščeče načitan, širok, izjemno luciden in vseskozi resnično duhovit.
.
Košir prav na začetku definira teoretsko ogrodje, ki ga kratko in skrajšano povzemam:
.
- aksiomi:
1. Arhitektura in urbanizem sta celota.
2. Arhitektura in urbanizem sta umetnost
3. Ker se arhitekturna teorija ukvarja s kriteriji, se lahko enači z arhitekturno kritiko.
.
- Če je teorija vozlišče med filozofijo in umetnostjo in ker ima zahodna filozofska misel od začetka tri načeloma enakovredne usmeritve, prisotne paralelno do danes, upoštevajmo torej materializem, idealizem in fenomenalizem.
.
- Teorijo arhitekture sestavlja 5 problemskih sklopov:
1. terminologija
2. metrologija (teorija proporcij)
3. fenomenologija (morfologija in tipologija)
4. teorija kompozicije
5. teorija prezentacije
.
- Naloga teorije je dvojna:
1. teorija kot orodje
2. teorija kot orožje (vrednostne sodbe kot argumentum baculinum, he he)
.
Prva knjiga seže od pamtiveka do Semperja, s poudarkom na Vitruviju in Albertiju. Druga, s poudarkom na razvoju teorije urbanizma, od Morrisa do dekonstruktivizma. (Knjigi je založila FA, natisnili pa so vsake po 1000 kosov)
.
Močno priporočam!
Za konec pa še vsem razumljiva definicija Geoffreya Scotta:
"Arhitektura je umetnost, kako pripravimo k delu tolpo obrtnikov."
Košir je arhitekturni burkač, njegova predavanja pa sicer pestre in zanimive, a še vedno samo burke. Knjige so logična posledica njegovih nastopov, pričakovati bi bilo več praktične pragmatičnosti. Ne trdim, da je to splošna resnica, je pa moje nedvoumno mnenje. Vsekakor to pisanje ni presežek in ne presega ozkih akademskih okvirov. Humor je njegova edini unikum.
OdgovoriIzbrišiPeter, zanima me, kaj tebe fascinira, veseli, motivira v arhitekturi sodobnega časa? Biti arhitekt na domači sceni in se kosati s kapitalskimi razvrati podivjanih kapitalistov, lobistov, hitrih zaslužkarjev in podbne drhali? Kako gledaš na praktično komponento sodobnega arhitekta? Enkrat za spremembo pustiva ob strani kreacijo, ustvarjalnost in podobne (i)racionalnosti tega poklica.
Burkač ali ne, "K arhitekturi" je po mojem mnenju izjemno delo. Samo v sebi konsistentno (in vzpostaviti pregleden in konsistenten sistem pri tako obsežni in nepregledni materiji ni mačji kašelj), drži se korenin (namesto baba rekla, baba kazala - izvirni citati) in ima krepek avtorski pečat (kar je zame vrednota že samo po sebi). Napisano je inteligentno in duhovito (pomisli - to bi vendar lahko bil le še en duhamoren špeh!), med branjem človek niha med odobravajočim kimanjem, rahlim nasmihanjem, glasnim krohotanjem, prvinskim čudenjem, nemalokrat pa se lahko resno poglobi. Kaj več od knjig nima smisla pričakovati (dobimo pa na splošno mnogo, mnogo manj).
OdgovoriIzbrišiLahko pa tudi malo kritiziram:
čisto možno, da večina dela čvrsto sloni na tistem špehu od Krufta (85); kot pravi Košir sam, je razlika predvsem v tem, da tam manjka zadnjih 20 let.
In če se posvetimo poglavju "Dekonstruktivizem", se mi zdi zanimiva vpadljiva odsotnost kritike. Posebej Koolhaasa, sploh Generic City, na dolgo nekritično (navdušeno) navaja. (To je sicer hecno, ker Koolhaasove "slikanice" redkokdo BERE, tu imamo pa samo besedilo.)
Ampak v zaključku stvar nekako zvodeni (enako kot v knjigi o Ravnikarju). Evo, Košir zna graditi suspenz, ne zmore pa enako dobro zaključiti.
.
No, to si pa dobro temo odprl.
Motivira me zbrka, kamorkoli pogledam. Kamorkoli. Evo, naprej pa kasneje, zdaj moram it.
Strovs se vedno nisi niti poskusil reagirati na moj komentar, v katerem sem pokazal, da si poceni blefiral, ko si se hvalil o tem, da razumes Huma in se napihoval, ces kaksni bedaki so podcrtavali njegovo knjigo pred tabo.
OdgovoriIzbrišiNa blogu se kurcis redno kurcis, ces, "poglejte, kaj vse sem prebral, res sem razgledan veleum", v bistvu pa ti gre samo za name dropping, za poziranje pred lokalci, ki so prebrali in razumeli se manj od tebe. Ocitno sploh ne stekas, kaj beres, vsaj v primeru Huma je tako. Sicer pa od tebe niti ni bilo za pricakovati cesa boljsega.
MM
MM, zakaj ofenziva?
OdgovoriIzbrišiMiha, dolžan sem ti še drugi del.
OdgovoriIzbrišiKot ne skrivam, trenutno spet ponižno študiram. Od mene ne pričakuj, da bi z arhitekturo kadarkoli hotel "rešiti svet" - na FA (in ALU) sem pač zašel po neki inerciji, ker sem želel, recimo, "razviti svoje talente", in ker sem se seveda želel preizkusiti na sprejemnih izpitih.
Naslednja etapa si bo prislužiti projektantski izpit, zato se naslednjih par let vidim kot kanonfuter v kakem biroju. To je okvir.
> kaj tebe fascinira, veseli, motivira v arhitekturi sodobnega časa?
Zanima me predvsem SLO stanovanjska arhitektura. Fascinirajo me resnično zanič tlorisi stanovanj v sicer izjemnih objektih (močerad SVA, Poljansko nabrežje OFIS...).
Veseli me reševanje lastnega stanovanjskega problema z lastnimi rokami (prihajajo novi DIY prispevki).
Motivira me zatečeno stanje po socializmu in tranziciji: razpršena gradnja (400.000 predimenzioniranih zafuranih modificiranih tipskih hiš) in stagnacija blokovskih sosesk - to dvoje vidim, kamorkoli pogledam.
>Biti arhitekt na domači sceni in se kosati s kapitalskimi razvrati podivjanih kapitalistov, lobistov, hitrih zaslužkarjev in podbne drhali?
No, da smo dobili bogate investitorje, navsezadnje ni slabo. Kapital vsekakor bolje usmerjajo lastniki, kot pa kak Miha Marinko. Zadnje čase vendarle opažam hud zagon gradnje in večina večstanovanjskih objektov je fajn.
>Kako gledaš na praktično komponento sodobnega arhitekta?
No, jaz, ki se mi je v delavski knjižici nabralo 8 svobodnih let brez šefa nad glavo, bom vstopil v tovrstno delovno razmerje brez iluzij. Imam sicer določena načela in principe, znam biti tmast, sposoben pa sem se tudi prilagoditi in se stvarem predvsem iskreno čuditi.
Namesto bolj splošnega, načelnega odgovora, pa podpišem The Seven Crutches of Modern Architecture Philipa Johnsona.
@Mićo:
samo še malo potrpi - prej so bili prvomajski, zdaj je pa že pozno.
lep pozdrav :))
@mićo:
OdgovoriIzbrišievo, odgovoril sem ti. vendar ne na
"komentar, v katerem sem pokazal, da si poceni blefiral, ko si se hvalil o tem, da razumes Huma in se napihoval, ces kaksni bedaki so podcrtavali njegovo knjigo pred tabo",
ampak pač na sranje, ki si ga tam pustil.
ker občasno kaj malega preberem, si na blogu pač zabeležim naslove knjig in zelo jedrnate komentarje, ko so vtisi še sveži. kar se mi zdi dobro, pohvalim, kar zanič, spljuvam. mogoče idejo za branje s tem dobi tudi kak bralec tega bloga, a ni to lepo.
občutek imam, dragi, da se na vse pretege trudiš, da bi me s svojim samozadostnim jezljivim retoričnim onaniranjem (ali pa gre samo za "klicanje na pomoč"?) odvrnil od tega, da ti v resnici podrobneje razložim, kaj mislim o tisti Humovi knjižici.
mićo, če te kaj zanima, ti samo lepo vprašaj.
no, želim ti vse dobro.
lep pozdrav :))
A zdaj si pa padel tako nizko, da zbrisal moj post, ki je bil objavljen v tem sklopu komentarjev? Ne samo, da si kot slikar ustvaril zgolj kup dreka, ocitno rad tudi cenzuriras, ko si potisnjen v kot.
OdgovoriIzbrišiMM
- mićo, najbrž si me zamenjal z Manzonijem, ali si pa samo tako zaplankan, da ne veš, da je niša "Artist's Shit" že davno zapolnjena :))
OdgovoriIzbriši- jaz ti nisem ničesar zbrisal. zakaj le - naj raje vsi vidijo, kako si pameten :))
če bi jaz kaj zbrisal, bi ostal napis "comment removed by..." in datum, čas. jaz, to si pa ja opazil, ne brišem komentarjev.
se mi je pa že kdaj zgodilo, da je blogger zmrznil in sem zgubil kak odstavek.
Ce ti je bloger zmrznil, se opravicujem.
OdgovoriIzbrišiMM