Pietà
Tema, ki me zadnje čase zanima, je danes vsaj toliko anahronistična, kot vihtenje čopiča - ima pa žal neprimerljivo več medijske podpore: religija in implikacije.Pietà (sočutje) kot žanrski motiv naj bi kazal Marijo z mrtvim Kristusom. Rekla bosta, da če je pod burko morda res Marija, je tale za mrtvega Kristusa malo premlad in menda preveč živ.
No, na "žanrske zapovedi" se od nekdaj poserjem.
Sicer pa, mrtev ali samo doomed - saj ni take razlike.
.
Razmišljajmo o burki. Danes se dogaja. V imenu neke religije ljudi zapirajo v vreče. Človeški obraz, ki se je razvil v milijonih let (ali pa, kot verjamejo, ga je ustvaril bog) tako, da je sposoben (tu se res razlikujemo od živali) izražati čustva. Naši možgani imajo neverjetno sposobnost prepoznavanja in pomnjenja obraznih potez. Znanca prepoznaš čez desetletja... Sposobnost empatije je vzpostavila družbo pred izumom verbalne komunikacije.
Sram (še ena biblična, ne?) priznavam tudi sam in nimam nič proti, da se v družbi sprehajamo bolj ali manj oblečeni. Zakrivanje obrazov je nekaj drugega. Vsiljena invalidnost. V vrečah - enosmerni ljudje. Opazujejo, nevidni. Pohabljenci.
S pogledi se razumemo... Izžarevati srečo... Čutiti bolečino neznanca... Empatija... Trpeči obraz (tako slovenski, tako katoliški)...
Sočutje v vreči... Pietà, packed to go...
.
No, tudi tu trdim, da je podoba - tisto, kar je naslikano - pri sliki še najmanj pomembna. "Umetniška" slika je predvsem artefakt, predmet. Ki ima sposobnost nase prevzeti povsem "neumetniške", banalne pomene, kar jaz rad pejorativno imenujem metafizični balast. Konkretna slika-artefakt temu korektno zadosti; v njej bo nakopičenih par 100 ur skrbnega dela, kar se tiče metjeja bo izvedena v skladu s svetlo tradicijo ceha, gre za "olje na platnu", zraven priložim okvir, ki sem ga sam zmizaril, pa še podpisal se bom na zadnji strani.
(Kdor bi želel o teh stvareh diskutirati, naj pa najprej izvoli prebrati vsaj Poslanstvo in Danes.)
.
Slika meri natanko en kvadratni meter, ozadje sem že klasično pozlatil s tolčeno kovino, z draperijo bo še slabih 100 ur dela. To delo pa žal spet ne bo plačano meni, ampak ga bo lahko vnovčil kdo pametnejši, ki bo sliko kupil hitro za 2k EUR... Slikarstvo je dolgoročen "biznis" - denar začne kapljati, ko ga ne rabiš več...
Hm, jaz bi na tvojem mestu take slike šparal. Ne dajaj se pod ceno.
OdgovoriIzbrišiPa zakaj raje več ne razstavljaš?
gbf, hvala za komentar.
OdgovoriIzbrišibrez skrbi, čvrsto jedro je na varnem. pa tudi če kaj ljubega dam pod ceno, se zmenim, da se da stvari izposoditi za razstave.
v zvezi s cenami umetnin imam najraje to definicijo:
"slika je vredna natanko toliko, za kolikor se jo da prodati."
cene pa rasejo šele takrat, ko povpraševanje presega ponudbo. povpraševanje pa je treba vzgojiti, kar lahko traja dolgo...
sam imam to nesrečo, da si tisti redki lokalci, ki so jim moje stvari všeč, ne morejo kupovati kvadratnih metrov slik, ker so pač ujeti v kupovanje kvadratnih metrov stanovanj.
tisti globalci, ki bi jim sicer bile všeč in bi se jim povrh zdele poceni, pa zame menda ne vejo.
razstavljati bi blo pa najbrž res treba malo več. saj bom. treba je vzgajati povpraševanje.
Zakotny, a za to malarijo si porabil 100 ur in hoces 2000 EUR? Jaz ti dam 9,95 EUR? A da kdo vec? Ce ne, je toliko vredna in je moja!
OdgovoriIzbrišiMM
Pa da ne bos jezen zaradi cene, za plehko sranje, ki ga "ustvarjas" je moja ponudba zelo velikodusna!
OdgovoriIzbrišiMM
ja mićo mrkaić, kakšno plehko sranje si pa zdaj tu ustvaril kot ekonomist? tak genij, pa ne znaš izračunati, da je prava cena tam, kjer se srečata ponudba in povpraševanje?
OdgovoriIzbrišiglej, tu imaš lekcijo iz ekonomije:
jaz ti slike nočem prodati - ti pa skušaj ovrednotiti mojo odločenost in dobil boš pravo ceno v tem sistemu.
hej, prav lahko si te predstavljam s polnim vozičkom na blagajni Wall-Marta, kako se kurčiš pred nezavarovanim minimumvejđerjem in mu za robo mečeš v glavo 1 cent...
sicer pa hvala za komentar; izgleda da te moja slikica, čeprav nedokončana, spravlja ob pamet - očitno bi jo rad imel, hkrati pa si tako škrt, da si ne upaš špogati niti 10 EUR :))
Zabavno, da me zdaj poskušaš učiti ekonomijo :)) No ja, povpraševanje pri ceni 9,95 je 1, ponudba pa očitno nič. Ker pa svojega sranja ne boš prodal za kaj več kot 9,95 EUR (kdo pa bi kupoval tako banalno sranje za kaj več kot stanejo poceni tapete), bom jaz lepo počakal, da se boš spametoval. :))
OdgovoriIzbrišiOčitno se ne zavedaš, ta je takih "umetnikov" kot ti a dime a dozen :))
MM
No ja, pa ce pustiva vzajemno podjebavanje za trenutek ob strani: a mi lahko poves, kako formiras ceno, pod katero ne bos prodal? Resno mislim, me zanima. Pa se to, ce resno hoces uspeti, najdi sponzorja za razstavo v Berlinu ali Londonu, v Sloveniji bos samo vegetiral. To velja za vse poklice, ne samo za slikarstvo - spet resno misljeno, skoda da bi ne poskusil tam, kjer bi lahko prodajal za vec kot 2000 EUR po kosu.
OdgovoriIzbrišiMM
- mićo, ker vidim, da se sumljivo podrobno spoznaš na poceni tapete, tale nasvet:
OdgovoriIzbrišitapete so out - kdorkoli te je že nafarbal, da prihajajo nazaj, ti najbrž ni hotel nič dobrega, četudi bi ti jih zelo poceni prodal :))
- formiranje cene? dobro vprašanje.
lahko bi si naračunal ne vem koliko, ampak pri nas se stvari težko dobro proda, sploh če si še živ in povrh nisi sluzasto lepljiv.
pred nadaljevanjem je potreben še krajši ekskurz:
če rabiš denar hitro, se lahko preleviš v mezdnega delavca in odkrito malaš okrasje, s katerim si ljudje lepšajo stene. "štancanje" je dovolj enostavno, gre hitro, "ljudski okus" pa se tudi da uganiti. se pa s tem lahko dolgoročno krepko zajebeš.
kakršnakoli ambicija se s tem načinom tepe. če v megleni prihodnosti računaš na vnovčevanje "umetniške premije", je načeloma bolje na začetku malo potrpeti. no, sebe vidim v tej skupini.
pri sebi za vsako sliko ocenim "knjigovodsko vrednost" - to je vsota materialnih stroškov in ur dela, obračunanih po neki relativno nizki ceni, ter "stroške transakcije", ki vsebujejo provizijo galerista in davke. iz tega dobiš bruto prodajno ceno na meji dumpinga, pod katero ne smeš iti.
seveda upaš, da se bo čimprej pojavilo povpraševanje in tekma med potencialnimi "investitorji", višanje "prevzemnih ponudb" in posledično delež "prevzemne premije". ampak žal naši "galeristi" ne naredijo "domače naloge".
V NY so provizije galeristov tudi čez 60%, vendar si jih, ker "domačo nalogo" opravljajo, zaslužijo. bruto prodajne cene povsem primerljivih stvari so vsaj 10x višje - pojdi ven in preveri.
no, ampak saj to ti vse veš.
vem da, obstaja lepa fraza, nisem dovolj "za sebe pameten" - vsak mesar je boljši biznismen, kot jaz v vlogi slikarja.
so pa reprodukcije mojih slik načeloma dostopne po internetu po celem svetu, sprijaznil pa sem se tudi, da se mi ne mudi.
vem pa, da bo treba, če se naj kaj premakne, začeti bolj agresivno.
še domača naloga zate:
v Ameriko mi dobro prodaj že precej staro sliko "Bill's Gate - Golden Gates" in zasluži provizijo.
Predlagam da kontaktiraš Gatesovo konkurenco; pred leti, ne sledim več, naj bi bil potencialni kupec šef Oracla.
glej, slika je napeta na staro leseno okno (Window, pa reciklaža je v artu še vedni in), posuto s pikapolonicami (programje je (bilo nekoč precej) hroščato, pa srečo prinašajo te živali), odpre se kot trodelni gotski oltar (referenca na historični slog - ergo postmodernizem), gre za moje "zgodnje delo", pa še lep Gejts je naslikan. (na dejstvo, da je "olje na platnu", pa padajo predvsem v Sloveniji)
Prodaj to kot "primer globalizacije vzhodnoevropske umetnosti", ali pa zaradi mene samo kot "dobro foro" kakemu dotcom milijarderju, pa ti priznam, da si car :))
(ciljaj vsaj na 20k$+ bruto, drugače se niti ne izplača)
čao