petek, 30. julij 2010

Ni blefer!

Nedavno je neki Ekrem Jevrić z navihano vižo Kuća poso osvojil svet.
To seveda ni nič novega, gre za znano stvar, posnetek si je do zdaj ogledalo že skoraj polpet milijonov ljudi.
.
Sem se pa spraševal, ali gre za pravo stvar, ali pa si nas je duhovitež Ekrem le grdo privoščil. Dokler nisem naletel na tale intervju:
.

nedelja, 11. julij 2010

"Ali Zemlja krvavi?"

V včerajšnji Sobotni prilogi so nekemu Marku Pogačniku objavili veleum pod zgornjim naslovom. Nadnaslov, kot rubrika ali tema, kaj jaz vem, vidim pač, da tako piše, pa je, pazi: Ekologija.
Iz omenjenega članka je razbrati, da vodi nista dve ali tri, ampak da je voda ena. Izvemo tudi, da je uhajanje surove nafte enako kot tisto, kar pride iz auspuha. Literarna mojstrovina, objavljena v ugledni Sobotni prilogi, je napisana v takem slogu, bom kar citiral:
"...je življenje človeka, travne bilke, pelikana, ozračja ali oceana prepredeno z nitmi zavesti, ki vsem tem neštetim oblikam omogočajo bivanje v medsebojni skladnosti, lahko tudi v razmerah ustvarjalnega nasprotovanja. Medtem ko soglasno nihajo ali se ob nasprotovanjih drgnejo med seboj, nastaja »magnetizem zavesti«, fluidni pretok informacij na različnih ravneh zavedanja, pri katerem sta udeleženi tako človeška kultura kot planetarna narava ..."
.
Ampak glavno sporočilo, s katerim svoje kritično bralstvo skozi literarno bravuro nekega Marka Pogačnika ekološko razsvetljuje ugledna Sobotna priloga, je pa, no, menda to, da je nekdo, ki da izgleda kot konj, čisto sam napisal nekakšno pismo. Ta, ki izgleda kot konj, saveda ni kdorkoli:
"Uteleša 19. generacijo poglavarjev varuhov Svete pipe Bele bizonke." !
"Pismo je naslovljeno "»srcem svetovnih narodov in njih voditeljev«. V pismu poziva planetarno skupnost k skupni molitvi in primerja neustavljiv izliv nafte v Mehiškem zalivu s krvavitvijo babice Zemlje. Pravi, da se pojavi te vrste po pravilu tako imenovanega domino efekta lahko nevarno stopnjujejo, kot so v svojih prerokbah napovedovali njegovi predniki."
.
V razdelku s podnaslovom "Zavest vode združuje" pa nas ugledna Sobotna priloga še dodatno razsvetli:
"Že vrabci na strehi čivkajo, da je človek sestavljen največ iz vode. Ne čivkajo pa o tem, da je voda najboljši prevodnik informacijskih impulzov, da ima spomin širši celo od silicija. O tem pričajo poizkusi z vodnimi kristali, fotografiranimi v trenutku njihovega zamrzovanja, kot jih je, denimo, objavil japonski znanstvenik Masaru Emoto. Od načina, kako človek vodo nagovori, naj bo ljubeč ali surov, je odvisna zgradba njenih kristalov."
Neki Marko Pogačnik v ugledni Sobotni prilogi tudi razloži, kako je treba precejati vodo, da bi na drugi strani oceana sprožili potres:
"Če mnogo ljudi hkrati »preceja« vodo v sebi z odnosom, drugačnim od običajne ravnodušnosti, se znotraj noosfere vode lahko sprožijo pozitivni premiki. Kako gre že tista zgodba o moči morfogenetskih polj kot energijskih polj zavesti, ki sooblikujejo usodo sveta? Če metulj na eni strani oceana zamahne s krili, lahko povzroči potres na drugi strani."
Genialni literat nam v ugledni Sobotni prilogi tudi razkrije, da obstajajo, no, nadvse posebni vidiki:
"Gledano s tega vidika se izliv nafte v Mehiškem zalivu dogaja tudi znotraj vsakega človeka"
Genij pa konča s predlogom, da bi pismo tistega, ki da je videti kot konj, se pravi njegov klic k »molitvi«, ki da ga je razumeti kot izziv, naslovljen na sodobnega človeka, ubesedil takole:
"Namesto da se voda, identična z vodo, onesnaženo v Mehiškem zalivu, pretaka skozte kot izključno uporabna dobrina, jo precejaj skozi svoje občutke hvaležnosti za njen dar življenja, morda tudi obžalovanja, da se je zgodila nesrečna napaka v Mehiškem zalivu", ter da "Velja poskusiti!"
.
No, lepa reč.
Tako razsvetljen seveda ne morem da ne bi pomislil na to:
"Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je prodajo Dela, ki je lani ustvarilo 11,7 milijona evrov čiste izgube, napovedal že spomladi letos, saj se družba v prihodnosti namerava ukvarjati le z osnovno dejavnostjo - proizvodnjo in prodajo pijač."
Delu pa nadvse dobronamerno svetujem, da si naj, če se jeseni kani dobro prodati, poskuša dvigniti ceno, ne pa da si jo takole znižuje. Razen seveda, če ni že vse zmenjeno, pač na slovenski način - v smislu, da je bila pri nas glavna agenda vseh meniđerjev, da so pred meniđerskim odkupom podjetju, ki so ga meniđerirali, čimbolj znižali ceno...
.
btw:
Pravkar se tisti naftarji trudijo z natikanjem novega čepa na tisti vrelec.
Tole podrobno razlago je vsekakor zanimivo pogledati: video / pdf
Priporočam pa tudi kukati skozi kamere podvodnih robotov, stvar je dostopna v živo! Posebej tale, ROV 1 z ladje Ocean Intervention III, redko razočara.

petek, 09. julij 2010

Lahader

Odšel je na višku moči, popularnosti, ko se je zdelo, da je nepogrešljiv, da brez njega ne gre. Njegov odhod ostaja zavit v tančico skrivnosti, uradna razlaga ne drži vode. Za izgovor si je izbral tale paradoks:
"Izstopam iz Stranke, ker bi se rad popolnoma posvetil ministrovanju."
In čez 5 minut:
"Nepreklicno odstopam kot minister, rad bi šel spet učit v šolo."
Zdaj - če je res izstopil iz Stranke, da bi se posvetil izključno ministrovanju, potem ne bi naslednji trenutek odstopil kot minister. Obratno je - če bi res hotel obdržati prvovrstno politično funkcijo ministra, iz Stranke, katere kvoto je zastopal v vladi, najbrž ne bi demonstrativno izstopil. Zakaj torej sprenevedanje?
.
Podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo / Lahovnik našel "osebno izhodno strategijo" / Strahopetno pobegnil pred odgovornostjo / Vrgel se je čez krov in s seboj potegnil Stranko / Navdušuje se nad fuzbalom, sam pa nikoli ni bil timski igralec, ampak nizkoten "soler" / ...
.
Nekaj masla po moje ima na glavi - tisto svetovanje skladiščniku Mermalu, kako izigrati male delničarje in postati en najbogatejših močvarnikov, se meni ne dopade. Ampak kasneje se je unesel (če zanemarimo pomoč Bošku v zvezi z "nacionalnim interesom", jao jao), govori pametno, deluje nepokvarjen. Od Stranke, ki naj bi prinesla "novo politiko", se je vidno oddaljil po tem, ko se je izkazalo, da je Šef bogat človek. Njegova popularnost pa je začela podirati rekorde v trenutku, ko je nekega večera raje pazil svoje otroke, kot da bi se šel politiko. Od tedaj je distanciran, od tedaj posebej priljubljen.
Kaj ga je tako pretreslo? Ali ni vedel, da je Šef bogat? Ali ga je zmotilo samo, da se je zlagal Financam? Je užaljen, ker ni zraven, ker ni tudi on dobil 10% za 2.500 ojrof, čeprav je bil kao Šefov prijatelj? Je razočaran nad pravičniško retoriko "nove politike", za katero se skriva stara praksa? Idealist ali le izigrani pajdaš?
.
Sanader je odšel čez noč, z velikim pompom. Mogoče je računal, da se bo brez njega svet podrl, da se bo pustil malo prositi in se čez nekaj časa vrnil kot Odrešitelj, še močnejši, še bolj nepogrešljiv. Mogoče se je pragmatično umaknil le zato, ker so ga imeli v šahu zaradi domnevne korupcije.
Ko je odšel, se svet začuda ni podrl. Nihče ga ni pogrešal, nihče vabil nazaj. Ko se je čez nekaj časa hotel vrniti sam, ga je Šefica zabila z besedami:
"Nitko ne može ostati, a da je otišao, niti može otići, a da je ostao."
.
Lahovnik je torej otišao. Izgleda grdo, spominja me na črnogorski vic:
Vlada: "Gdje je nož?"
Lahovnik: "Evo ga tebi u leđa!"
.
Ampak jaz ga vseeno ne vidim kot Sanaderja. Kljub vsemu mi Lahovnik izgleda kot iskreni zastopnik "nove politike", razočaran idealist, ampak vendar.
HDZ ni Zares, ampak Lahovnik.
"Otišao" ni Sanader, ampak "nova politika".
Sanader ni Lahovnik, ampak Zares.