ponedeljek, 10. oktober 2005

Uh, uh #13

Se peljem zadnjič skoz Šmarje-Sap, pa opazim ta lep primer. Tipičen "parcelacijski urbanizem", značilen za slovenska naselja enodružinskih hiš, kjer je edino merilo 3 metre odmika od parcelnih mej, in tipična arhitektura modificiranih tipskih projektov. Opisa ne bom ponavljal, pri vseh "uh, uh" primerih gre za isto stvar.
Take grde, energetsko neučinkovite hiše, ki dvignjene za pol etaže skrivajo slaba stanovanja brez stika z dragim zemljiščem, in v katerih si zasebnost lahko zagotovite le s firnki, zunaj pa nikakor, se stare 25-30 let, skupaj s 600-800m2 zemlje, 10-20 km iz Ljubljane prodajajo po 35-50M.
.
Brez skrbi, enako slaba naselja najdemo tudi v Ameriki. Edina razlika med tem naseljem v predmestju Omahe v Nebraski, in zgornjim, je teža. Namesto po 150, tehtajo ameriške hiše skupaj s temelji po kakih 30 ton.
.
*
Kako naprej? Da bi ponavljali tuje napake, si ne moremo več privoščiti. Ne samo, da si absurdov parcelacijskega urbanizma, kakršen je območje Drexel hills v Philadelphiji, na naših dragocenih ravninah na srečo ne moremo niti zamisliti, za to ob 140.000 prostostoječih enodružinskih hišah, ki so po celi Sloveniji nastale od 70tih do danes, tudi ni nobenega razloga.
.
Namesto potratnih in duhamornih Lakewoodov, ki so sinonim za ameriško predmestje, ali zaprtih naselij, kakršno bo Brezovec, vidim rešitev v naseljih, ki jih najlepše opišem kot "nizko, gosto". Dopolnimo naša predmestja z domišljenimi naselji visoke gostote, s stanovanji z lastnimi vhodi in z zelenimi zasebnimi atriji. Tu pa se lahko največ naučimo od Švedov, Dancev in predvsem Nizozemcev.

5 komentarjev:

  1. Dragi Peter! La Poulette si tudi v najbolj visokoletečih sanjah ni predtavljala, da bo njeno ime kdaj zapisano v istem stavku kot No Pasaran. Ob tem lahko le skromno skomigne z rameni in poreče: I'm not worthy! Kljub temu si bo še naprej prizadevala zabavati tisto svojo peščico bralcev s prigodami iz BXL, četudi bo treba na gole fotografije še nekoliko počakati (recimo tja do Marijinega ponovnega vnebovzetja).

    OdgovoriIzbriši
  2. Pozabil si omeniti, da je cena hise v taksnih naseljih v ZDA precej precej nizja, kot doma. Sploh pa je hudooo nizja, ce pogledas ameriske dohodke.

    Kdor pac nima denarja za hiso v boljsem naselju, si streho nad glavo poisce v taksnem. A brez skrbi, tudi v ZDA je mnogo precej lepsih naselij.

    OdgovoriIzbriši
  3. poulette, človek si predstavlja, da bi zgodbe iz BXL morale biti brezupno dolgočasne.
    tvoj izjemni blog je pa živ, duhovit, napisan je vrhunsko in sploh izgleda, kot da za njim stoji višja inteligenca. pa fajn komentarje ma, razen tistega 50letnika. le nikar se ne slači!

    crni,prostrana predmestna naselja na pravokotni mreži, ki so nastajala po 2. vojni, so ekvivalent forda T - vzpostavila so ameriški srednji razred, in to v času, ko so se pri nas ubadali z 2. petletko.
    ta od daleč grda, od blizu pa najbrž čisto prijetna naselja imajo nekaj pomembnih prednosti. zaradi prektično socialistične enakosti faktor "lokacije" zvodeni, to pa, poleg standardizirane enostavne gradnje, drži cene nizko.
    mobilnost ameriške družbe, ki je premisa tamkajšnje gospodarske uspešnosti, kjer se ni nič neobičajnega za službo preseliti za 1000 milj in ki je možna zato, ker ljudje svojih stanovanj ne fetišizirajo kot cilj svoje eksistence ampak jih jemljejo pač kot sredstvo, me je vedno fascinirala. nekaj tega nedvomno rabimo v naši dolini šentflorjanski.
    ampak pri nas si take parcelacije sedaj ne moremo in ne želimo privoščiti. razpršena naselja, ekvivalent ameriških predmestij, po celi Sloveniji že obstajajo. presežke stanovanj, potrebne za večjo likvidnost našega stanovanjskega trga, pa bo treba zagotoviti z investicijami v segment, ki je najbolj podhranjen - nizka, zgoščena gradnja.

    kar se pa tiče mene osebno, meni se zdi ameriški način gradnje, kjer te ne gledajo kot marsovca če se DIYja lotiš sam, pisan na kožo.
    baje greš v trgovino po tubajfor in si postaviš ogrodje, potem pa še malo plya za tla in stene,..., pa je.

    OdgovoriIzbriši
  4. Da war doch was :)

    Včasih dobim kakšen obisk iz tujine. Ne prav pogosto, pa vendarle, se zgodi. Prejšnje čase sem jim razkazoval Staro Ljubljano, Plečnika, Bled, Lipico, Portorož in podobno, poskušal sem se prilagajati domnevnim interesom obiskovalcev. Sedaj tega ne delam več. Vsakogar peljem iz Ljubljane mimo Rudnika, Šmarja Sap, Grosuplja, Velike Račne v Malo Ilovo Goro. Tako žive povprečni navadni Slovenci, rečem, ko jim razkazujem naselja tipskih slovenskih hiš. Večina mojih obiskovalcev se čudi in ne more do sape: Tako velike hiše!, zidane hiše!, neverjetno! rečejo. Koliko jih pa stanuje v vsaki hiši? vprašajo. Malo se zlažem, zaradi vtisa, pred tujci je nekoliko pretiravanja menda dovoljeno. V vsaki hiši stanuje le po en Slovenec! Še bolj se čudijo in še bolj so osupli, takega razkošja, tako pravijo, še niso videli nikjer na svetu. Vsi so zadovoljni. Presrečni so, ker so videli na svoje oči taka čudesa.

    iz: Katedrale z napako, Janez Suhadolc, SP, 22.1.2000

    Hvala za sliko!

    OdgovoriIzbriši