Opaaa! #13

V Šmarju-Sap, točno nasproti tega, na drugi strani avtoceste, je zraslo zanimivo naselje. 6 enakih hiš gleda iz zelenja, na rahlo dvignjeni legi. Že z avtoceste padejo v oči velike steklene površine in nobel bakrene strehe.
Ker se tam mimo velikokrat vozim, sem naselje z zanimanjem opazoval med gradnjo. Zadnjič pa sem končno stopil pogledat malo bliže.

Prijetno sem bil presenečen ko se mi je potrdilo, da je naselje zasnovano s skrbjo za zasebnost atrijev! Kar je prava redkost. Dvoetažne hiše so odprte v lasten atrij in zaprte proti sosedu - v sosedov atrij je obrnjenih le nekaj neprozornih oken iz steklenih zidakov.

Hiše je narisal arhitekt Matej Vozlič (ljubljančani par Vozlič dobro poznamo; zaradi prenove nabrežja Ljubljanice med Tromostovjem in Šuštarskim mostom, skupaj z Dvornim trgom, in prenove Nazorjeve ulice, ki sta jo zaključila s tistim velikim grdim "stenskim pisoarjem", prislonjenim na frančiškansko cerkev, se ju je prijel vzdevek - mestna arhitekta).

S tlorisi in maketami se lahko seznanite z velikega plakata pred naseljem.

.

*

Torej, vsako racionalno naselje družinskih hiš z atriji, varnimi pred pogledi, si zasluži pohvalo. V konkretnem primeru pa se dobro s tem konča. Naselje namreč nedokončano in zapuščeno propada. Pojdimo po vrsti.

.

Investitor je neka firma sumljive provenience - ukvarja se namreč z izdajanjem literature za samopomoč in organiziranjem tečajev v slogu Mirka Zamernika.

.

Hiše, bodimo iskreni, so obupno grde. Grde bi bile tudi če bi bile dokončane, vseljene in vzdrževane. Nedokončane, zapuščene in zanemarjene pa so se hitro začele starati - in starajo se grdo.

Na sliki: dostop je rahlo problematičen, parkirnih mest bo premalo. Vsaka hiša ima 1 garažo - v območju, kjer gospodinjstvo za normalno funkcioniranje rabi 2-3 avtomobile.

.

Hiše so žrtev "želje po presežku" - tokrat ne malega človeka, ampak arhitekta. Formalizem pri oblikovanju lupine in detajlih nima pri racionalni zgoščeni enodružinski gradnji kaj iskati. Kdor si lahko privošči presežek, se bo raje odločil za klasično prostostoječo hišo.

.

Kombinacija bakra, surovega betona in belo pobarvanega lesa deluje hladno. Pogled iz hiše v atrij, usmerjen v betonski zid, žalostno.

Neprozorna, a prosojna okna bodo ponoči vsiljivo svetila v ritmu sosedov.

.

.

In še bistvena stvar. Dolge, zelo ozke hiše, so kompromis. Zasnova je, kar je sprejemljivo in celo hvalevredno, podrejena zagotavljanju zasebnosti atrijev. In to je zadovoljivo rešeno - atriji so varni pred pogledi. Se pravi, na papirju.

V resnici je pa tako: nad temi hišami je zrasla vrsta prostostoječih. In razgled skozi okna hiše na sliki kraljuje nad vsemi 6 atriji. In tega se ne da preprečiti, razen recimo z zastirko, visoko 7 metrov. Človek, ki bo za drag denar živel v kompromisu z napako, se bo celo življenje spraševal: "za koji kurac?".

Hiše prodajajo nedokončane za 55-60M. Vseljiva bi stala 70-80M. Da niso uspeli prodati še nobene, je vsaj toliko kot je žalostno, razumljivo.

.

Iz primera smo se naučili, da če je vse podrejeno enemu parametru in se ta spremeni, nastane problemček.