Spomnim se, kako je ob koncu 80tih Mladina izhajala s počrnjenimi vrsticami, včasih pa so celo zaplenili celo naklado. Ampak famozni 133. člen KZ je preteklost.
.
Cenzura je zgrešen koncept - ljudje niso bebavi, da bi se odrekli tehtanju informacij, razmišljanju in opredeljevanju - in pristajali na usluge "posvečenih", da jim servirajo izključno prečiščene, "neškodljive" izvlečke.
Ali pač?
.
Trobilo Human Events Online je zadnjega maja objavilo famozni seznam 10 najbolj škodljivih knjig 19. in 20. stoletja. Z opozorilom da mislijo resno, si sami preberite duhovite obrazložitve (prevajat se mi ne da):
- Torej, The Kinsey Report je na 4. mestu!
- Democracy and Education Johna Deweya na petem, z utemeljitvijo, pozor:"He rejected traditional religion and moral absolutes. He disparaged schooling that focused on traditional character development and endowing children with hard knowledge, and encouraged the teaching of thinking “skills” instead. His views had great influence on the direction of American education--particularly in public schools--and helped nurture the Clinton generation."
- The Feminine Mystique Betty Friedan na 7., ker, pomislite: "She disparaged traditional stay-at-home motherhood as life in “a comfortable concentration camp”--a role that degraded women and denied them true fulfillment in life."
- The Course of Positive Philosophy Augusta Comta na 8., ker: "He coined the term “sociology.” He did so while theorizing that the human mind had developed beyond “theology” (a belief that there is a God who governs the universe), through “metaphysics” (in this case defined as the French revolutionaries’ reliance on abstract assertions of “rights” without a God), to “positivism,” in which man alone, through scientific observation, could determine the way things ought to be."
- General Theory of Employment, Interest and Money ekonomista, ki je pomagal ZDA iz depresije 30tih, Johna Maynarda Keynesa na 10., ker trdi: "When the business cycle threatens a contraction of industry, and thus of jobs, the government should run up deficits, borrowing and spending money to spur economic activity."
Častno omembo, na žalost brez obrazložitev, pa so si zaslužile med drugim knjige:
- On Liberty Johna Stuarta Milla na 14. mestu.
- The Origin of Species Charlesa Darwina na 18.
- Coming of Age in Samoa Margaret Mead na 21.
- Unsafe at Any Speed predsedniškega kandidata Ralpha Naderja na 22.
- Introduction to Psychoanalysis Sigmunda Freuda na 27.
- Descent of Man Charlesa Darwina na 30. mestu.
Sestavljanje tovrstnega seznama se mi zdi samo po sebi tako noro, da takega početja ne morem niti dobro zapopasti, kaj šele da bi njihov izbor hotel komentirati.
.
Naj pa vendarle opozorim, da lahko v urljih linkov na Amazon.com opazite tage Human Events!
Visokomoralni konzervativni dušebrižniki se ipak ne branijo dolarja, ki kapne od prodaje "najbolj škodljivih knjig"!
Nagravžno, vse skupaj.
Ampak kaj je na tistem seznamu tako zelo norega? Ti ljudje imajo pač malo drugačne vrednote kot ti (ali jaz). Meni se sicer zdijo te njihove vrednote v precejšnji meri obžalovanja vredne, ampak to je na koncu koncev odvisno le od osebnih preferenc -- kaj si nekdo želi in kaj mu je bolj všeč. Če pa enkrat nekdo ima takšne vrednote kot oni, je pa tisti seznam le naravna posledica.
OdgovoriIzbrišiJaz sicer ne bi rad živel v svetu, za kakršnega se zavzemajo oni, ampak ker pravzaprav tudi nerad živim v svetu, kakršnega imamo dandanes, sem vsekakor pripravljen čutiti precej simpatije in razumevanja za nekatera od njihovih stališč.
Tu sploh ne gre za vprašanje vrednot - pravica do mnenja in do izražanja mnenja, do priseganja na različne vrednote, legitimnost različnih političnih preferenc, različne svetovnonazorske usmeritve, soobstoj različnih diskurzov - to je vendar standard, ki ga je treba varovati.
OdgovoriIzbrišiSestavljanje seznamov škodljivih knjig pa spada v diktatorski diskurz, ki posega v naše (moje) osnovne pravice.
Pa komu je že škodila knjiga, koga zastrupila? Bralec se pač strinja ali ne, se jim smeji, jim kima - razgledan bralec ravno skozi nasprotne vidike lahko preizkuša trdnost lastnih nazorov. In jih dograjuje, z novimi informacijami, vidiki, argumenti.
Tovrstnih hudičevih odvetnikov, ki se razglašajo za pokroviteljske cenzorje vodljivih ovčic, se je pač bati.
Ej, če jim uspe "škodljivca" Darwina pribiti na križ, bo "geneza" kmalu zavladala tudi po naših srednješolskih učbenikih...
No, če sem čisto odkrit, sestavljanje seznamov škodljivih knjig je za moje pojme stvar svobode govora. Če sem mnenja, da je neka knjiga škodljiva, smem to menda ja povedati? A npr. sestavljanje seznamov škodljivih živil tudi spada v diktatorski diskurz?
OdgovoriIzbrišiKnjiga bi po mojem lahko marsikomu škodila -- recimo, predstavljam si, da bi bil lahko nekdo srečen in zadovoljen s svojim življenjem, knjiga pa bi mu odprla nova obzorja in s tem nova hrepenenja in želje, ki pa si jih ne bi mogel uresničiti in bi bil potem odtlej nesrečen. Takšen učinek imajo dejansko na nas dan za dnem ne toliko knjige, pač pa reklame in mnoge revije ter časopisne priloge.
Še toliko bolj pa lahko knjiga škodi nekomu, če jo berejo drugi. Določena knjiga lahko na primer ljudi nagovarja, naj prevzamejo neke vrednote in stališča, s katerimi se jaz ne strinjam oz. katerih širše sprejetje bi bilo meni v škodo. Če ljudje tiste knjige ne bodo brali, jim tiste reči mogoče tudi ne bodo hodile na misel. Zato me niti najmanj ne preseneča, da štejejo tisti konservativci Marxova dela za škodljiva, ravno tako kot štejem jaz za škodljiva tista dela, ki npr. zagovarjajo kapitalizem in podobne zadeve.
Če pustimo ljudem brati in razmišljati, kar in kakor se jim bo zazdelo, se bojim, da bodo (oz. da se to že dogaja) med njimi prevladali nazori, stališča in nagnjenja, ki niso meni prav nič v interesu. Podobno, le da s svoje strani, najbrž opažajo tudi tisti konservativci, ki si jih omenjal v svojem postu; ravno zato čutim toliko razumevanja za njihove skrbi in za njihovo sestavljanje seznama škodljivih knjig, čeprav se drugače ne strinjam z njihovimi stališči.
Soobstoj različnih diskurzov in podobne zadeve mi pa kaj malo pomagajo, če tisti diskurzi, ki bi bili meni povšeči, nimajo prav nobenega upanja na uveljavitev :)
Glede hudičevih odvetnikov pa se jaz zelo bojim tudi tistih, ki pravijo, da vodljivih ovčic ne kaže voditi in da jim je bolje prepustiti, da se odločajo same -- to namreč ponavadi pomeni zgolj to, da bi radi takšni ljudje vodili tiste ovčice na malo bolj prikrit način.
Praktično vsako trditev se da potencirati do paradoksa. V praksi pa veljajo meje, znotraj katerih pravila še funkcionirajo. Tako je svoboda posameznika tudi v še tako svobodnih družbah ponavadi omejena, recimo vsaj toliko, da ta s prakticiranjem svoje svobode ne ogroža svobode drugih. Tako je povsod v veljavi določena cenzura, recimo tajnost strogo zaupnih dokumentov, ali definirana določena meja spodobnosti, prepovedano pa klevetanje, podpihovanje nestrpnosti in, recimo, pozivanje k terorizmu.
OdgovoriIzbrišiTako ti gospodje pač prakticirajo svojo pravico do sestavljanja seznama škodljivih knjig, pa naj je to meni všeč ali ne, in četudi se meni njihovo početje zdi dokaj blizu podpihovanja nestrpnosti in tudi drugače zavržno.
Priznam, da sem na cenzuro in pripisovanje škodljivosti knjigam rahlo alergičen. Verjamem da smo s tem pri nas, s koncem komunizma, opravili. In občutljiv sem na krčenje pravic, kakršno slutim za seznamom "škodljivih" knjig.
Trdim da gre pri tem, da knjigam pripisujejo "škodljivost", za pomemben nesporazum. Knjige pač niso škodljive.
Jih je pa možno zlorabljati za škodljivo početje. Ampak škodljivi so razlagalci in manipulanti, ne knjige.
Komunizem je kriv za 100 milijonov žrtev, in milijarde ljudi so pol stoletja živele slabše kot bi bilo treba. Nacizem z 2. sv. vojno je kriv za 100 milijonov žrtev. Ampak kljub vsemu ne vidim neposredne zveze med knjigama na začetku seznama in škodljivostjo.
Komunistični manifest iz leta 1848 je pač nastal z dobrimi nameni, kot odgovor na dejansko grozljivi zgodnji kapitalizem. Stalinovi gulagi in naša komunistična revolucija in tisti diktatorski ključavničar s knjigo nimajo nikakršne zveze. Prav tako je Mein Kampf zanimivo pričevanje norca, ni pa knjiga sama po sebi "škodljiva".
Ravno nasprotno, take knjige so dragocene. Sam sem na primer izredno ponosen na knjigo "Trideset let socialistične Jugoslavije", ki sem jo po osvoboditvi rešil pred uničenjem. To izjemno delo se ponaša z duhovitim stilom in fotografijami v maniri zgodnjih Irwinov. Prav tako so dragocene abotne partizanarice, pa metri pričevanj naših vrlih revolucionarjev, pa 20 let stari časopisi ki pričajo o nekem absurdnem, skoraj pozabljenem času. Vse to bi kdo označil za "škodljivo", meni pa se iskremo zdi dragoceno.
.
Če pa se, močno nerad, vživim v logiko izdelovalcev seznama, obstajo knjige, ki so precej bolj škodljive. Biblija, posebej Stara zaveza, Koran - to so dela, okoli katerih se je skozi zgodovino trlo razlagalcev in v imenu katerih ljudje umirajo tudi prav ta trenutek.
Ampak - ali so krive knjige?
Skoraj vsako knjigo se da zlorabiti. Verjamem, da je bila tudi Biblija v začetku dobronamerna, neškodljiva, tako kot milijon današnjih priročnikov za samopomoč, pa poglejte, kaj se je s časom zgodilo z njo. Je pa res, da je fenomenalno, da je še po tolikih stoletjih ljudje ne jemljejo kot zbirko pravljic in legend, ampak kot učbenik. Pa za to ni kriva knjiga, ampak Cerkev kot institucija, kot imperij, kot največje in najdobičkonosnejše podjetje na svetu.
OdgovoriIzbrišiBarbi, a si morda kdaj prebrala Biblijo? Fenomenalno bi bilo, če bi jo in bi si na podlagi tega oblikovala mnenje.
OdgovoriIzbrišiPa še to, kakšna pa je stopnja donosa na kapital Cerkve, če praviš, da je najdobičkonosnejše podjetje?
Dragi anonimnež, morda sem res užalila tvoja verska čustva in tvojo pripadnost Cerkvi, za kar se opravičujem. Vsak od nas ima drugačne vrednote in to je tudi prav. Kar se tiče mojega poznavanja Biblije pa tole: obiskovala sem 6 letnikov verouka in imam (skoraj) vse zakramente. Prilike iz svetega pisma so mi bile kot otroku zelo všeč, seveda pa so bile prilagojene otroškemu razumevanju. Zdi se mi, da bi z mojim odraščanjem morali zoreti tudi nauki Cerkve. Pa niso. S tem mislim na brezmadežno spočetje, na stvarjenje sveta in človeka, ki je po krščanstvu povsem skregano z evolucijo. S tem mislim na ženske, ki raje opravljajo splav kot uporabljajo kontracepcijo, saj le-tako manjkrat grešijo...
OdgovoriIzbrišiKar se tiče poslovnih rezultatov podjetja Cerkev d.d. - pa res, le zakaj jih nisem zasledila v zadnjem IBON-u?
Barbi, zastavil sem ti dve preprosti vprašanji, pa sem ostal brez odgovorov. Kako naj si to razlagam? Lahko poskusim le sklepati in narediti dva hipotetična zaključka.
OdgovoriIzbrišiPrvi hipotetičen zaključek je, da nisi prebrala Biblije, vsaj kot odrasel človek ne. Otroško razumevanje ima svoje omejitve. Tudi Prešerna smo brali v osnovni šoli, ampak takrat smo razumeli, da sta šla Urška in Povodni mož v Ljubljanico. Osnovnošolec pa ne more razumeti zahtevnejše Prešernove poezije (Sonetje nesreče recimo) tako kot odrasel človek z nekaj več življenjskimi izkušnjami.
Če ostane razumevanje Biblije na ravni nižje stopnje osnovne šole, ki sta ji metaforika in zahtevnejše abstrahiranje tuja, potem res pridejo v igro takšni nesmisli kot je ta, da je stvarjenje sveta v 7 dneh skregano z evolucijo. V tem ne vidijo problema niti Cerkveni niti drugi znanstveniki, saj vsak normalen človek razume, da gre za metaforo.
Drugi hipotetičen zaključek pa je, da očitno nimaš pojma, kakšna je stopnja dobička Cerkve. Torej je bila izjava, da je najbolj dobičkonosno podjetje, na pamet oziroma čista špekulacija. Lahko ugibaš, da je dobičkonosna, vendar so zelo dobičkonosna tudi marsikatera podjetja.
Brez skrbi, nisi "užalila verskih čustev" - sploh ne vem, kaj naj bi to bilo. Moj pristop do življenja je predvsem razumski. To pomeni, da kritično presojam vse, tako Cerkev kot državo, pa tudi kaj tretjega, recimo lahkotne izjave brez utemeljitve.
Za anoninmnega: naj ti odgovorim na tisti dve tvoji vprašanji oziroma trditvi. Res nisem prebrala Biblije v celoti, samo nekaj Nove zaveze. Redkokdo jo je, a ne. Pa kljub temu nisem popoln nevednež in prepoznam metafore. Ampak da cerkev ne sprejme Darwina (glej listo škodljivih knjig) in dokazov o razvoju človeka, to pa ni več metafora, ali kaj.
OdgovoriIzbrišiPa tudi za doseženo stopnjo dobička glede na kapital Cerkve ne vem, le domnevam. To pač ni splošno znano, ker je Cerkev ločena od države in ji ni treba konec marca oddati finančnih rezultatov in plačati davkov na dobiček. Po moje tega ne vedo niti v Vatikanu, saj ogromno denarja priteka gotovinsko in ga pač ni treba nikjer zabeležiti. V nekaterih državah dobiva Cerkev tudi subvencije od države, čeprav ima sama ogromno premoženje, ki ga je pridobivala na različne načine tekom stoletij (celo za odpustke se je plačevalo). Cerkveno bogastvo skušajo oceniti, točnih številk pa seveda ni. Domnevam (poudarjam - domnevam, v resnici ne vem), da cerkvene naložbe prinašajo denar, veliko denarja.
Barbi: hvala za odgovore, zelo poštene s tvoje strani. Me veseli, da se lahko o tem pogovarjava kulturno in v pozitivnem tonu.
OdgovoriIzbrišiDa se obrača precej denarja in da je tudi dobička kaj, se strinjam. Kar je le znak sposobnosti organizacije, oziroma kot praviš ti, institucije. Dobiček omogoča delovanje, investicije, rast, razvoj... odsotnost dobička v katerikoli organizaciji je znak slabega delovanja.
Popolnoma se strinjam, da državne subvencije niso smiselne, ne tu ne kje drugje!
Ja, glede Darvina pa se tudi jaz spomnim, da so nas učiteljice biologije v osnovni šoli v svinčenih letih z zresnjenim obrazom poučile, da katoliki verjamejo, da je bil svet narejen v 7 dneh, mi izobraženi ljudje pa vemo, da je trajalo dlje in da ima prav Darwin, ne Cerkev.
Nočem biti "cerkveni advokat", ampak malo researcha po Googlu (iskanje po "vatican darwin") pokaže vendarle malo drugačno sliko. Že leta 1950 (Humani Generis) je Vatikan dopustil možnost evolucije, leta 1996 pa je to povedal še bolj eksplicitno. Seveda bi bili lahko še bolj jasni in nekomplicirani, ampak to ne opraviči delovanja takratnih učiteljic: polit-propaganda in brainwash, katerega rezaultati delujejo še danes.
Po drugi strani ne gre zanemariti, da so tudi danes v znanstvenem svetu še vedno deljena mnenja, ali evolucija deluje zgolj po naključju ali po "designu" (kreacionizem).