Tule mimo se večkrat vozim. Najprej je bil klopotec. Potem se je pojavila skala. Ko je na vrhu zaplapolala zastava, sem videl da je Triglav. Potem se je pojavil palček. Ki lovi ribe. Potem se je pojavil vodomet. Potem so začeli okoli Triglava in okoli vodometa nastajati koncentrični krogi. Vmes lepo zapolnjeni. Potem so se pojavili štori. Ne vem kdaj so se pojavile lučke, ampak ponoči je pravi ringlšpil.
.
Teza: ko ljudem začne ostajati denarja in časa, se začnejo različne debilne "želje po presežku" škodljivo materializirati. In to se, žal, nikakor ne dogaja samo po vrtičkih. Poglejte hiše!
.
Problem bi lahko reševali tako, da bi poskrbeli, da ljudem ne bi ostajalo denarja. Ali da jim ne bi ostajalo časa. Ali da bi škodljivo početje dovolili le znotraj stanovanj, da ne bi onesnaževalo okolja. "Umetniške ambicije", in to trdim kot akademski slikar, pa bi bilo za vsak primer dobro otrokom iztepsti iz glave že v šoli.
Bravo!!! Vsekakor bi bilo dosti bolje, če bi debil, ki je zagrešil tistega palčka in vodomet, presežek časa porabil za npr. kopanje premoga v bližnjem rudniku, seveda neplačano, da ne bi prišlo do presežka denarja. Ali pa da bi presežek časa porabil, enako kot vsi pošteni ljudje, za gledanje televizije, presežek denarja pa zapil v vaški gostilni. Država pa bi lahko ustanovila Inšpekcijo za izrojeno umetnost (diploma z akademije je kajpak nujni pogoj za članstvo), ki bi hodila okoli z macolami in udrihala po palčkih in vodometih, debilom, ki jih postavljajo, pa izstavljala globe in jih pošiljala na prisilno delo v rudnik (ali pa v soline, na gradnjo avtocest, na obiranje hmelja, ribanje sekretov v državnih uradih, itd.), da jim v bodoče ne bo ostajalo časa in denarja.
OdgovoriIzbrišiTako!
OdgovoriIzbrišiEdino pripombica: "Entartete Kunst" je termin, ki se ga ne spodobi lepiti na ljudem všečne dosežke.
Sicer pa proti takšnim postavitvam nimam nič, če so nastale s cinično distanco, kot duhovit komentar. Žal v konkretnem primeru v očeh ponosnih lastnikov nisem zaznal nikakršnega porednega sarkazma. Ko z visoko dvignjenimi obrazi lovijo poglede mimovozečih, naravnost pokajo od naivnega, preprostega, iskrenega, ponosa.
Mogoče je res vseeno bolje, da so ljudje srečni in neškodljivi, čeprav onesnažujejo okolje
- kot da bi jih popoldne vozili v rudnike in soline.
Pripombice o Entartete Kunst ne razumem najbolje. Ko so nacisti leta 1937 organizirali tisto veliko razstavo izrojene umetnosti, so jo ljudje bojda kar drli gledat. Marsikomu je bila po mojem všeč, marsikomu pa najbrž tudi ne.
OdgovoriIzbrišiVerjamem, da lastnik tistega palčka in vodometa čisto iskreno misli, da je naredil nekaj lepega, in je na to ponosen. Ampak mene to pravzaprav ne moti; v bistvu sem tega iskrenega ponosa vesel in mu ga mogoče celo malo zavidam. S tem, ko je naredil vsaj aranžma s palčkom in vodometom, je že dosegel veliko več od večine ostalih ljudi (ki bodo/bomo povečini vedno le potrošniki). Tudi se mi ne zdi ravno pošteno, da bi dovolil postavitev palčka nekomu, ki to počenja iz porednosti in sarkazma, branil pa bi jo nekomu, ki bi prav takšnega palčka rad postavil iz iskrenosti in ponosa.
Za onesnaževanje pa se strinjam, da je obžalovanja vredno, ampak bi se raje prej lotil tistih resnejših oblik onesnaževanja, katerih posledicam se ne moreš izogniti zgolj s tem, da umakneš pogled v drugo smer.
Je res kar hecna tale "ljudska umetnost". Za tole je še kič premila beseda. Pa vendar - ob vsesplošnem estetskem onesnaževanju (s tem mislim predvsem na razne glasbene turbo mega atomične dosežke) je tole bolj kapljica v morje. Kot je že predhodnik razmišljal - umakneš pogled, se namuzneš in si svoje misliš. Na takle način pisani, vzorčasti in "rožasti" glasbi pa se preprosto ne moreš izogniti in umakniti ušes.
OdgovoriIzbrišiNamenoma pišem tako, da bi bralce zabaval in jim dal misliti. Ampak po komentarjih vidim, da večkrat stvari, ki so po moje očitne, ostanejo narobe razumljene. Žalosti me, ko kdo zapne za primero, ki je povsem nesporna, nedolžna in spada k stilu pisanja - spregleda pa mino. Mogoče bi bilo nesporazumov manj, če bi bralci vzeli, da pisec ni popoln bebec.
OdgovoriIzbrišiTorej, za vsak slučaj:
- seveda je lepo, da ljudem ostaja časa in denarja.
- likovnega pouka je v šolah po moje celo premalo. Sam bi ga nekaj ur uvedel tudi v gimnazije. Danes se pač vse vrti okrog oblikovanja, prezentacije, ustvarjalnost je iskana lastnost; za vse pa bi bilo tudi koristno, če bi osvojili nek osnoven pregled in si malo razčistili pojme.
Kar so nacisti stlačili v Entartete Kunst, je danes priznano za visoko umetnost, veliki večini pa najbrž ni bilo všeč ne tedaj, ne danes. Moja pripomba je bila v tem smislu.
Da so jo hodili gledat, je ob vsej negativni publiciteti logično. Kljub vsemu je preveč enostavno govoriti o tem, da je bila enim všeč, drugim pa pač ne. Haranje nacistov, okupacija Evrope in povojno opustošenje so umetnikom dovolj zagrenili življenje, da so pokopali Pariz kot center svetovne umetnosti - po 2. vojni se je kot tak dokončno vzpostavil NY. In dal abstraktni ekspresionizem in tako naprej...
Če bi Hitler naredil sprejemni izpit na likovni akademiji, bi bilo marsikaj drugače, ne samo da najbrž ne bi bilo tiste razstave. Torej, tvoja primera se mi zdi malce neprimerna.
Pri tvojem zavidanju lastniku palčka in vodometa, ki da ju je postavil iz iskrenosti in ponosa, vidim en problemček. Z dovolj gotovosti lahko domnevamo, da je pri javni inštalaciji, ki stoji na najbolj vidnem delu vrtička (celo ob nepreglednem vzpenjajočem se ovinku, kjer vozniki močno zmanjšajo hitrost), boj kot notranji gon po ustvarjalnosti, avtorja silila želja po izpostavitvi - mogoče celo po netenju fovšije. Lega je tako strateška, da bi obračanje pogledov v nasprotno smer povzročalo prometne nesreče. In če se mu smeji pol Slovenije, je brcnil v prazno, se ti ne zdi?
Na koncu pa bi se rad vrnil k tisti tezi, malo bolj zares. Stvar je dovolj očitna pri srednjeveških mestnih jedrih, starih vasicah, in velja tudi širše, pri urbanizmu.
Ampak najlažje jo ilustriram s primerom kmečkih domačij, ki jih skozi to tezo pri sebi ocenjujem že nekaj let.
Kmečko domačijo sestavlja več gospodarskih poslopij in stanovanjska hiša. Arhitektura teh objektov, iz časov pomanjkanja, je racionalna, logična. Oblike, velikosti in detajli so prilagojeni naravnim danostim, pravtako so uporabljeni lokalni materiali. Za primerjavo pa stoji danes sredi vsakega kmečkega gospodarstva na srečo (v resnici na žalost) nova hiša.
Arhitektura starih, zapuščenih kmečkih hlevov in kašč, jasnih oblik, z velikimi posrebrnelimi lesenimi površinami, ima mnogo več stika s sodobno stanovanjsko arhitekturo kot nakičen nov trinadstropni stanovanjski spaček, po tipskem projektu, dvignjen iz zemlje za pol etaže, s prizidki, z okni po JUSu, z neštetimi balkoni z izrezljanimi ograjami, s sladoledno fasado - s kakršnimi je danes posejana Slovenija od primorskega zaledja do Prekmurja. Presežke časa in denarja ljudje investirajo v krašenje novih hiš, v zapuščena gospodarska poslopja pa ne, tako da lahko enostavno primerjaš.
Zapelji se kdaj recimo od Rakitne proti Cerknici, kjer je najti veliko takih domačij, in si oglej rezultate "želje po presežku". Bom pa tudi sam to podrobneje ilustriral.
Meni se ne zdi tako strašno škodljivo, če se gre kdo kičarijo na svoji zemlji in na svoje stroške.
OdgovoriIzbrišiOnesnažuje pokrajino, vizualno izkušnjo drugih? Morda, a kdo bo prvi vrgel kamen, pri vseh urbanističnih grehih na lokacijah najvišjega ranga, recimo v prestolnici?
Dosti več neposredne, materialne, škode kot vrtni palčki naredijo podobno dvomljivi umetniški projekti v obliki raznih instalacij, performansov itd., ki se izvajajo po želji kvazi-kulturniške elite na stroške davkoplačevalcev.
- Meni se zdi škodljivo, ker gre pri nas za epske razsežnosti. Na vsakem koraku je očitno, da obstaja velika želja, velika volja in dovolj denarja. Treba bi pa bilo to energijo koristneje kanalizirati (govorim o hišah, ne o palčkih) - z dvigovanjem splošne razgledanosti s kakimi akcijami in svetovalnimi službami, sejmi, s preprostejšo in učinkovitejšo državno regulacijo, z inšpekcijskim nadzorom...?
OdgovoriIzbriši- Se strinjam, Lj caplja na mestu. Predvsem bi bilo dobro zaključiti notranji mestni obroč, s prebojem skozi Cukrarno in mostom čez Ljubljanico, da bi povezali Roško do Hrvatskega trga. Nujno bi bilo razširiti Zaloško v štiripasovnico, ali pa promet z Zaloške ob železnici speljati povsem mimo kompleksa KC.
Pa seveda Potniški terminal in ureditev območja med Centrom in Bežigradom - tu se morda končno premika.
Pa tiste obljubljene garažne hiše, pod Kongresnim trgom, pa v Grajskem hribu?, pa Šumi, pa vse te znane zadeve.
Osebno me najbolj moti zapuščena Kraigherjeva ploščad, skupaj s poslovno stavbo SKB s tistim idiotskim štrlečim trikotnikom. Kompleks se odpira proti pogledu na grad, ampak hkrati razkriva fasado Šestice, in vse skupaj je velika, žalostna, mrtva zbrka. Kot kaže, trajno fiksirana. Edina svetla točka je tisti živahen elektronski reklamni pano.
- MK na leto razdelo 34 milijard, kar je zelo veliko. Mislim da gre 3% od tega za vzdrževanje statusov kulturnikov, za preostalih 33mrd pa ne bi vedel. Bo bolj pravi naslov Mrkaič in njegove "eksternalije".
"Problem bi lahko reševali tako, da bi poskrbeli, da ljudem ne bi ostajalo denarja. Ali da jim ne bi ostajalo časa. Ali da bi škodljivo početje dovolili le znotraj stanovanj, da ne bi onesnaževalo okolja. "Umetniške ambicije", in to trdim kot akademski slikar, pa bi bilo za vsak primer dobro otrokom iztepsti iz glave že v šoli."
OdgovoriIzbrišiSicer se strinjam da je tista umetniška ambicija s palčkom bolj boga.
Vendar Vas kot akademskega slikarja ne razumem, po pričakovanjih bi morali biti inteligenten in intelektualen človek, zato bi namesto da otrokom izbijate iz glave željo po ustvarjanju, raje pričakoval da bi bila vaša želja da se otroke v šoli bolj primerno izobrazi, da bi bili sposobni v starejših letih izkazati tudi umetniške ambicije, sicer ne na akademskem nivoju, a vendarle na takem nivoju da ne prihaja do takih bogih posegov...
Ampak najbrz kot ste kot "akademski" slikarji bolj zaverovani sami vase in vam umetnost služi kot sama sebi namen, in v svoje področje ne želite pripuščati kogar koli, samo posvečene...
na žalost. No ampak temu pristopu očitna je tudi izobrazba osnovnošolcev... zatiranje in še več zatiranja... da slučajno ne bi kdo od tamalih kaj predobrega spravil skup, se pravi pokazal potencial.
Sploh pa, taka umetniška ambicija se v treh zamahih dobre lopate hitro uniči... Vaše slike pa dvomim da bo kdo kadarkoli metal na ogenj, saj ste akademski slikar...
@ Peter Pečenko:
OdgovoriIzbrišihvala za komentar. je pa res, da se mi vaš komentar zdi nekako odveč, ker sem nanj že odgovoril, pa žal niste dobro prebrali. zato bom kar citiral iz komentarja #5:
"Namenoma pišem tako, da bi bralce zabaval in jim dal misliti. Ampak po komentarjih vidim, da večkrat stvari, ki so po moje očitne, ostanejo narobe razumljene. Žalosti me, ko kdo zapne za primero, ki je povsem nesporna, nedolžna in spada k stilu pisanja - spregleda pa mino. Mogoče bi bilo nesporazumov manj, če bi bralci vzeli, da pisec ni popoln bebec.
Torej, za vsak slučaj:
- seveda je lepo, da ljudem ostaja časa in denarja.
- likovnega pouka je v šolah po moje celo premalo. Sam bi ga nekaj ur uvedel tudi v gimnazije. Danes se pač vse vrti okrog oblikovanja, prezentacije, ustvarjalnost je iskana lastnost; za vse pa bi bilo tudi koristno, če bi osvojili nek osnoven pregled in si malo razčistili pojme.
..."
kako potem lahko govoriš da bi bilo treba otrokom "iztepsti" iz glave "umetniške ambicije"...
OdgovoriIzbrišiTo je zelo neintelektualen način razmišljanja enega akademskega slikarja...
sorry, ne gleda na kar si komentiral kasneje... osebno menim da si takih ekscesov ne bi smel dovoliti... tudi če samo zabavaš ali provociraš ljudi...
@Peter Pečenko:
OdgovoriIzbrišijao, jao...
"iztepsti iz glave umetniške ambicije", to je pač duhovito, kenede ;)
kot želiš, če misliš da si duhovit pa bodi.
OdgovoriIzbrišivsak naj najprej pred svojim pragom pomete, pol pa se zanima za življenje drugih ...... zelo očitno tolče ven spet znana slovenska faušija
OdgovoriIzbriši