Montažna hiša

Razvoj tehnologije
Razvoj tehnologije je prinesel neslutene spremembe na vsa področja človekovega življenja. Avtomobilska industrija je od začetkov do danes šla v korak z razvojem znanosti in tehnologije. Avtomobili so vedno bolj varni, varčni, zanesljivi, udobni, poleg tega so izredno poceni, saj velike serije upravičijo ogromne razvojne stroške
Zakaj se gradbeništvo najbolj upira spremembam? Posebej pri gradnji stamovanjskih hiš se zdi, kakor da zakonitosti razvoja ne obstajajo.

Slovenska enodružinska hiša
Ljudem se zdi samoumevno leta dolgo graditi neznansko zastarele hiše iz žgane gline in betona, ki tehtajo 100 ton in bodo stale precej dalj časa kot bi bilo smiselno. Pri gradnji sodelujejo mojstri in nekvalificirani delavci s svojimi zastarelimi metodami: zidanje, ometavanje, postavljanje ostrešja popularne dvokapnice iz obžaganih smrekovih brun...
Velika večina inovacij pri družinski gradnji pri nas je stanje še poslabšala; "sodobna" kritina iz valovitih salonitnih plošč z vsebnostjo azbesta je omogočila zmanjšanje tradicionalnega naklona strešin, uporabno višino podstrešja ob nespremenjeni višini slemena, in s tem povečanje fasadnih sten v višino.
Hidroizolacija je omogočila bivalne kleti, da pa bi dobili dovolj svetlobe, je bilo treba celotno hišo dvigniti za pol etaže.
Uvajanje jekla se je poleg betonske armature velikokrat končalo pri kovinskih balkonskih ograjah, izbira standardnih prefabriciranih oken velikih formatov je naredila svoje.
Slovenija je danes posejana s stotisoči na ta način modificiranih tipskih hiš z velikim številom premajhnim sob in preveliko površino prostorov za ogrevanje, v katerih se ne da kvalitetno bivati.

Možnosti drugačne gradnje
Kljub vsemu je na našem trgu kar nekaj proizvajalcev ali posrednikov montažnih družinskih hiš.
Sistem je pri vseh podoben - na temeljno ploščo postavijo hišo iz velikih v tovarni pripravljenih elementov z že vgrajenimi okni in zunanjimi vrati. Prerez zunanje stene: prostor med lesenim nosilnim ogrodjem je zapolnjen z izolacijo, znotraj je gipskartonska plošča, zunaj pa poleg tega še izolirana fasada. Taka stena je debela od 18 do 20 cm, notranje stene pa od 11 do 20 cm. Stropna konstrukcija je lesena, možna je izdelava armiranobetonskih estrihov. Ostrešje je klasično (lege, špirovci) ali iz lesenih paličij.

Proizvajalci o prednostih montažne gradnje:
- prenos gradnje z gradbišča v proizvodno dvorano zagotavlja visoko kakovost tovarniško izdelanih sestavnih elementov
- kratek čas gradnje

- vselitev takoj po končani gradnji
- nižja in znana cena
- odlične izolacijske lastnosti
- poraba zelo male količine energije za ogrevanje in hlajenje
- izjemna potresna varnost
- večja izkoriščenost bruto gradbenih površin
- ekološko neoporečna gradnja
- izbirati med različnimi tipi hiš
- hiši vdihniti dušo z manjšimi spremembami po želji
- hitra vselitev (pod streho v dveh dneh, zmontirana v desetih, vseljiva po dveh, treh mesecih)
- več prostora; zaradi tanjših sten cca 10% več prostora
- zdravo življenje v hiši (zdravju in okolju neškodljivi materiali)

- varnost in ugodno počutje (dolgoletne izkušnje, zadovoljni kupci)
- brezplačno svetovanje arhitektov že od pridobitve lokacijske dokumentacije dalje

- ujemanje hiše s krajinskimi značilnostmi in zahtevami urbanistov
- izkušnje; stotine kupcev v Nemčiji, Avstriji, Švici in Sloveniji

Komentar
Po ogledu katalogov sem zelo razočaran.
Imam vtis, kot da bi se vsi proizvajalci besno trudili posnemati prej opisano klasično grajeno "slovensko hišo", skupaj z vsemi nelogičnostmi:
- hiša je še vedno "varna kletka" sredi parcele, redke so dovolj povezane z zunanjim prostorom
- na zunaj so hiše nekakšni spački; vse imajo dvokapnico, kot zahtevajo PUP, po drugi strani pa imajo vse polno nekakšnih vključkov, pomolov, popularnih osmerokotnih jedilnic, pokritih teras, velikih napuščev.
- te hiše nimajo prostorskih kvalitet zanimivih tradicionalnih slovenskih hiš, značilnih za posamezne pokrajine
- te hiše tudi niso moderne, kakršne naj bi bile po načinu gradnje
- izžarevajo nek kvazinostalgičen (postmodernističen?) slog; spisek dodatne opreme se razen bistvenih delov hiše, ki v osnovno ceno niso zajeti, začne in konča pri okenskih križih!
- tako opevana "fleksibilnost" se konča že pred gradnjo; končana hiša naj bi stala 100 let, ker je konstrukcija lahka, pa je nosilna tudi večina vmesnih sten! Pozabite na spremembe tlorisa!
- montažne so le stene, za pripravo kleti ali temeljne plošče je še vedno potrebna gradbena mehanizacija! Torej se izkopu, temeljem,opaženju betonske plošče... nismo izognili!

- očaral naj bi nas čas gradnje (pod streho v treh dneh, vseljiva čez tri mesece).
- hvalijo se z nižjo, in predvsem znano ceno
Poglejmo, kako je s tem v resnici:
Kupec si mora priskrbeti zazidljivo parcelo. Ko zbere lokacijsko dokumentacijo in dobi lokacijsko dovoljenje, mu proti plačilu izdelajo gradbeni projekt za izbrani tip hiše; z doplačilom tudi korekcije ali popolnoma nov projekt. Natančno po načrtih mora kupec v lastni režiji zgraditi klet ali temeljno ploščo. Sedaj sklene kupoprodajno pogodbo; svojo novo hišo mora v celoti plačati vnaprej brez obresti, v kratkem času po podpisu pogodbe. Hišo odpremijo pri Marlesu šele 45 do 60 dni, pri Jelovici 30 dni, pri Inntalu 4 do 6 tednov in pri Trimu takoj (50% avans ob podpisu pogodbe) po celotnem plačilu. Kupec mora zagotoviti urejeno gradbišče (elektrika, voda, kontejner za odpadke, WC), omogočiti mora dostop za 14 m dolge 20 tonske kamione in avtodvigalo.
Drago plačana hiša je v 3 dneh pod streho, zmontirana po desetih. Teoretično je vseljiva po 3 tednih, vendar ne za denar iz cenika. Kupec mora v lastni režiji poskrbeti za elektroinštalacije in tiste za vodo in ogrevanje, sezidati dimnik, položiti estrihe in tlake, kupiti ogrevalni sistem (kotel in rezervoar za gorivo ali npr priključek na zemeljski plin), vsa notranja vrata s podboji, stopnice, sanitarno keramiko (WC školjka, ploščice...), prebeliti stene, prekriti streho (pri nekaterih zajeto v ceni) in končati fasado. Šele zdaj se lahko loti opremljanja (kuhinja!, sobe...).

Tržna niša
Trdim, da ima za povprečnega kupca pri nas danes klasična gradnja še vedno več prednosti kot tovrstna montažna. Če bi objektivno primerjali oba načina, bi prišli s prvim skozi ceneje, tudi časa ne bi porabili dosti več, prednost pa je predvsem v financiranju.
Razmere na slovenskem trgu določa predvsem popolna odsotnost državnega stanovanjskega programa in s tem poceni dolgoročnih kreditov. (op.: to sem pisal 1998) Za velike serije pri nas ni pogojev, in tudi proizvajalci izvažajo pretežni del na trge z večjo kupno močjo, urejenim financiranjem in izkoreninjenim črnograditeljstvom.
Problem je tudi cena zazidljivih parcel, ki je nekajkrat prevelika. Če bi država poskrbela za dovolj urbanizranih gradbenih parcel in financiranje gradnje, bi tovrstna montažna enodružinska gradnja prišla bolj v poštev; velike serije - manjša cena, in omejitev črnograditeljstva.
Zanimivo pa se mi zdi, da se industrija montažnih hiš pri nas ni niti malo prilagodila domačim razmeram. Zakaj se ni razvijala v smeri postopnosti gradnje, rasti in preoblikovanja hiš... Tudi država bi lahko s poenostavitvijo postopkov dobila pregled in možnost vplivanja na manjše posege v prostor.
Drugo smer razvoja, tržno nišo, če hočete, vidim pri premožnejših, razgledanih ambicioznih ljudeh, ki bi bili pripravljeni in sposobni investirati v sodobno kvalitetno arhitekturo.
Spet si bom sposodil primerjavo z avtomobilom: zakaj ne bi imela hiša, kjer preživimo desetkrat več časa kot v avtu, sodobne, lahke in trdne, aerodinamične karoserije, varne proti potresom in požarom, varčnega motorja, avtomatske klimatske naprave, optimalnega avdiosistema... Zakaj ne bi bila ergonomična, zelo kompleksna in vendar povsem enostavna za rokovanje?

- Zakaj niso za avtomobile v Sloveniji predpisane dvokapnice, po možnosti s čopom?
- Če je prednost celo limuzine višjega razreda deljiva zadnja klop, zakaj morajo biti predelne stene v hiši fiksne?
- Zakaj se nihče ne čudi, da se v avtomobilih okna odpirajo s pritiskom na gumb, pri dragih montažnih hišah pa se za doplačilo dobijo okrasni križi v oknih?
- Zakaj se ne dobi medeninastih "okrasnih" križev tudi za okna avtomobilov?
- Zakaj so predpisi za izpušne pline zaostreni le za vozila?
- V kateri davčni razred spada trinadstropna hiša z dvakrat predimenzioniranim kombiniranim kotlom na drva in olje?
- Kako se reciklira slaba hiša, ki tehta 150 ton in je trdno grajena?
- Kako to da skupno 3 cm debela pločevinasta streha zadovoljivo tesni in protihrupno izolira ter ima garancijo na prerjavenje 12 let, vlada pa paničen strah pred skupno 40 cm debelo ravno streho, ki je poleg tega celo življenje na istem mestu?
- Kako so prepričali nakatere kupce avtomobilov, da so plačali nekajkrat več za skupno 1 cm debelo snemljivo platneno streho in da pravijo da zadovoljivo tesni ?
- Zakaj pri Mercedesu za 200 000 mark ne pozabijo povedati, da se da tisto tono in pol 95 % reciklirati?
- Zakaj v povprečnem osebnem avtomobilu mikroprocesor krmili vso elektroniko, v stanovanjski hiši pa se je treba spoznati na kurjenje, varovalke, zaklepanje, zračenje...
- Zakaj dama pritisne na obesek za ključe in pusti pol svojega premoženja na ulici, doma pa preveri vsa okna in zapahne vrata ter pusti luč prižgano?

Sklep
Proizvajalci nosijo veliko odgovornost: čeprav se prilagajajo trgu, torej željam kupcev,s svojo ponudbo okus kupcev vendarle krojijo! Namesto posnemanja slabih zgledov bi morali uporabiti inženirski potencial v svojih podjetjih in podirati tabuje ter kazati smer razvoja, da, enako kot avtomobilska industrija.
Skušal bom dopolniti njihov program, in sicer na dveh nivojih:
- predelati njihov sistem tako, da bi bilo možno vsaj nenosilne stene enostavno premikati. Potrebno je razviti detajle stikov in predvideti možne lege sten ter tam namestiti primerne priključke. To je prvi korak k fleksibilnosti tlorisa.
- razviti sistem komponibilnih elementov, primernih tudi za postopno samogradnjo.
- dodatno ponudbo je treba razširiti z aktivnimi solarnimi sistemi (fasadne stenske panele na južni strani bi bilo možno nadomestiti s sončnimi kolektorji za ogrevanje vode, z elementi s prosojno izolacijo, z večslojnimi elementi, ali dodati sončne celice), z računalniškim nadzorom nad vsemi funkcijami hiše, z električnim odpiranjem oken, premikanjem sten, žaluzij...
Seveda pa je treba sprojektirati tudi temu primerno moderne hiše - tudi kako z ravno streho, na primer.

V Ljubljani, 14.2.1998

Ilustracija 1: 1924

Ilustracija 2: 2005