sreda, 30. september 2009

Aja, kisle kumarice

Našel sem začeto pisanje tam s konca julija. Sezona kislih kumaric je seveda že davno mimo, vložene pa se da odpreti tudi jeseni, kenede. Kar se tiče močvare, moram pač počistit za nazaj, preden začnem sproti (in treba je). Pa začnimo.
.
Brez tolerance do nasilja!
.
Pred časom je horda maskiranih nasilnežev vdrla na literarni večer homoseksualcev. Nekaj so metali skozi okno, poleg tega pa so pretepli znanega aktivista Mitjo Blažiča, ki so ga zalotili pušiti pred vrati.
Upam da je jasno, da sem jaz zelo proti proti kakršnemkoli pouličnem nasilništvu. Še več - rad bi živel v državi, kjer se zaradi domnevnih ali izraženih takih ali drugačnih preferenc ali mnenj ljudem ne bi bilo treba bati ponosno hoditi po ulicah. Zato se mi zdi fajn, da so v pičlem tednu tiste komaj polnoletne fantine z lesenimi beti - polovili policaji. Opazil sem tudi, da se je afera v istem trenutku nemudoma popolnoma polegla. Blažičevo pridušanje, da ti kriminalci za dolgo časa spadajo za zapahe, je na koncu afere donelo v prazno.
Dokler je šlo za imaginarne zločince, so mediji, simptomatično, tekmovali v napihovanju in potenciranju dogodka. V trenutku, ko so storilce dobili, je, simptomatično, prevladalo gosto vzdušje psihoze okoli varstva osebnih podatkov in podobno.
No, ob vsem bi rad povedal predvsem to, da sem sam sprva domneval (v nasprotju z medijskim pogromom nad domnevnimi skrajnimi desničarji), da je bil napad maslo skrajnih levičarjev. To sem sklepal po tem, da je možnost registracije istospolnih partnerstev (z vsemi pomembnimi pravnimi posledicami) uvedla prejšnja, desna vlada (za razliko od "12 let levičarske vladavine na 45 let podlage").
Drugi argument pa sem našel v tem, da v nobeni državi na svetu, kjer so še vedno na oblasti skrajni levičarji, ki so se do oblasti prikopali s komunistično revolucijo - denimo v Severni Koreji ali na Kubi - homoseksualci nimajo niti približno podobnih pravic, kot jih je zagotovila naša prejšnja, desna vlada.
Sklepal pa sem tudi po tem, da so desničarji v svetovnem merilu vsaj enako spodobni promotorji pederastije, kot razni deklarirani aktivisti. Naj navedem 2 močna primera:
- en največjih, če ne celo THE buši, Dick C., bušev podpredsednik in možgani, je z vso vnemo desničarskega starševanja v lastni družini vzgojil hčer, ki je vidna lezbična aktivistka.
- nedavno preminuli avstrijski desničar Jörg H. je po tragični nesreči, ko je koma pijan, pri 140 skozi vas, stolkel svojega Phaetona (prvega pri nas si je menda omislil neki Schollmeier, takoj po tistem, ko je nekemu Binetu uturil BOF) tako, da mu je dobesedno odtrgalo možgane, je med žalujočimi pustil tudi ljubčka Stefana P., ki je (kar ga je stalo politične kariere) v navalu čustev neposredno po nesreči - njuno pederastijo javno obelodanil.
.
No, resnici na ljubo pa se je pravkar izkazalo, da se je naša skrajna levica odločila upravičen kompleks nadkompenzirati z aktualno spremembno družinske zakonodaje.
.
Slava mu, prvič
.
Umrl je Đekson.
To moram omeniti, ker sem ga, ko je še bil živ, narisal skupaj z Obamo (naj tu omenim še zapis o inavguraciji).
(Za Đeksona glej pod "črn", za Obamo pod "bel".)
.
Slava mu, drugič
.
Umrl je Peter Božič.
To moram omeniti, ker sem se o njegovem, izkazalo se je, labodjem spevu, na dan norcev razpisal na blogu.
Škoda se mi zdi, da je konec svojega zanimivega, tu in tam celo disidentskega življenja, kontaminiral z donkihotskim zagovorništvom diktatorja neke davno izginule države. Pravzaprav ne bi imel nič proti, če bi tisto neobstoječo Jankovićevo avenijo raje preimenovali v Voščenkino.
.
Reporter Surla
.
Poleg prej omenjenega Đeksona, slava mu, o katerega nosu vemo že vse, je poletje zaznamovalo še nekaj surl.
.
Blanka Vlašić.
Gledam lani Olimpijado, pa si mislim: "Dobro ga nosi".
Potem pa poleti vržem oko na enega mitingov Zlate lige, pa takoj opazim,
Tudi Blanka je podlegla... Kam gre ta svet...
.
Mojca Mavec.
Od nekdaj ga je znala nositi. Z njim, ali kljub njemu, se je prebijala skozi slovensko estrado. No, izbrskati sem uspel le tole sliko naravnega stanja.
Potem pa zadnjič slučajno zagledam Čez planke, ne spomnim se več ali je šlo za Kosovo ali za Romunijo, pa takoj opazim, da nekaj ni v redu. Namesto tistega značilnega papagajskega nosa - hej Slovani...
Tudi Mojca je podlegla... Kam gre ta svet...
.
Jasna Kuljaj.
Pri njej mi je bilo, celo bolj kot dejstvo, da res perfektno skine Heleno B., všeč to, kako je pred kakim letom odgovorila na novinarsko vprašanje, ali bi kaj spremenila na sebi. "Shujšala, pa nos,...", sem ugibal sam pri sebi - ona pa je samozavestno odgovorila, da ne. Da je s sabo in s svojim videzom zadovoljna, da si je všeč. In če je kaj seksi, je to samozavest, ki izvira iz iskrenega zadovoljstva s samim sabo. No, presodita sama - takole ga je nosila pred letošnjim poletjem.
Potem pa zadnjič po nesreči naletim na Raketo pod kozolcem (al kaj že), pa, še preden uspem prešaltati, opazim da nekaj ni v redu. Vse je nekako drugače (je šlo za popoln remont?!), ne le nos.
Tudi Jasna je podlegla... Kam gre ta svet...
.
Ostaju samo najjaći...
Ampak če bosta podlegla tudi poslednja Mohikanca - Barbra Streisand in Vita Mavrič - pa prisežem, da bom sedel za Fotošop in (ne pravim, da bi bilo treba!) čisto iz inata popravil tudi ženin profil...
.
OZNA sve dozna
.
Slišim tudi, da je sredi Moskve Komunistična Partija (naše je sram, na redlink se ne upajo vpisati, imajo pa redbuk) pripravila "množične" demonstracije proti Sloveniji, ker je Italijan Battelli skupaj z Litvo, ki se je šele pred 20 leti izvlekla spod sovjetskega imperijalističnega jarma, pripravil resolucijo o obsodbi vseh totalitarizmov.
Zgodba se je nekaj kasneje nadaljevala v slovenskem parlamentu, moja ušesa pa so tedaj absorbirala nadpovprečno veliko bulšita...
Rečem le: bravo Battelli! Vsaj za nekaj je dobro, da imajo v tej državi pripadniki priznanih manjšin dvojno volilno pravico.
.
.
Toliko zaenkrat. Najbrž se je vmes zgodilo še kaj "pomembnega", denimo v zvezi z Boškom ali pa tistimi izjemno izšolanimi poslanci, da o tem, da se je izkazalo, da so penzionisti na čelu s tistim pavliho (ob 340k dragi uslugi nekega "slikarja" Jureta Jurčka C.) med drugim kupili 25 Patrij brez oborožitve, motorja in celo koles (toliko o toliko zlorabljanem terminu "konfigughacija"), niti ne govorimo, ..., ampak naj bo za silo dovolj.
Bom pa seveda spet sproti, če bo treba.
Lahko noč.

Ni komentarjev:

Objavite komentar