Obama

Ker imam na blogu par prispevkov v kategoriji bušiji, se spodobi porabiti par besed ob ameriških volitvah, ki so obdobje bušijev končale. Tole sem se spravil pisat takoj po objavi rezultatov, ker pa zadnje čase za blog ne najdem ne časa, ne volje, je pa fertig šele zdaj. Tule je:

.

Bušijev seveda ne maram. Ker pa imam prirojen odpor do populizma, demagogije in svakojakih manipulacij, katerim se tako rade predajajo množice - pravzaprav nagonsko dvomim v zmagovalce in sem sočuten do luzerjev - bom skušal stvari malce relativizirati, tudi z občasno subtilno mislijo na kontekst slovenske močvare.

.

Rezultat

.

Začnimo s tehnikalijami. ZDA imajo zelo specifičen volilni sistem, kljub vsemu pa se na neki točki volilnega procesa lahko zgodi, da se mali človek znajde pred možnostjo,

da odda svoj glas. Kar ima sicer zelo posreden, pa vendar, nekakšen vpliv na

izid njihovih volitev.

.

- Ne, udeležba na zadnjih ameriških volitvah ni bila "zgodovinska". Ampak 59%.

To je nekaj manj kot na tokratnih slo volitvah (63,1%) in čisto malo več kot na lanskih predsedniških (58,7%).

- Število elektorskih glasov, ki si jih je zagotovil Obama, priča predvsem o čudaškem volilnem sistemu, nikakor pa o resničnem razmerju oddanih glasov.

Trenutno razmerje elektorjev je 364 proti 163 (zaradi tesnega rezultata 11 elektorjev države Missouri trenutno še visi v zraku, bodo pa najbrž pripadli McCainu, ki vodi za 4000 glasov). Tudi rezultat 364:174 pomeni, da ima Obama več kot 2/3 elektorjev.

Ampak - podatek, da je Obamo volilo "le" 52,7%, McCaina pa "kar" 46% (in 1% Naderja), ostaja sramežljivo v drobnem tisku tudi pri nas, kjer damo nekaj tudi na razmerje oddanih glasov. Pri nas, kjer naskok zmagovalca še nikoli ni bil tako pičel, kot je "zgodovinski" rezultat Obame (92 Kučan 64% / 97 Kučan 55.57% / 02 Drni 56.52% 2.krog)!

Še zanimivost: razmerje oddanih glasov na lanskih predsedniških volitvah v Sloveniji je praktično identično aktualnemu razmerju elektorjev v ZDA - le da je Turka dejansko volilo 68% volilcev, Obamo pa pač le 52,7%.

Razlika je tudi v tem, da Obaminih 52,7% volilcev in 67% elektorjev pomeni 100% oblasti, naš Turk pa lahko o taki oblasti le sanjari. Naj si mokre sanje o podobni oblasti še tako prizadeva kompenzirati z veliko aktivnostjo in strašnim obredjem, je pri nas funkcija predsednika na srečo bolj ko ne obrobna.

.

Yo, nigga, whaz up, bro?

.

V komentarjih tokratnih ameriških volitev me je najbolj zmotil rasistični diskurz, ki ga tako zlahka čez vsako mero forsirajo z vseh koncev. V to se spodobi investirati par besed. Oprostite pa mi določene izraze, ki jih je v mrzkem mi rasističnem diskurzu pač treba vzeti v zakup.

.

- Kot da so v trenutku vsi pozabili, kaj je bila glavna tema aktualnih volitev! 8 let je bilo jasno, da mali buš ni preveč koristen, v zadnjem mandatu pa je to postalo jasno celo večini Američanov. Ortodoksni republikanci so za obdobje po "koncu zgodovine" zasnovali "PNAC" - napad na Irak, "Patriot Act" in podobne zadeve so le simptomi agresivne agende. Postopno se je vse skupaj sfižilo, absurdno neregulirano finančno okolje pa je z izumom raznih sekundarnih papirjev, izpeljanih iz trgovanja s hipotekarnimi terjatvami, najprej sesulo nekaj ameriških bank in skladov, nato pa kot neviđena finančna kriza udarilo ves svet. Glavna vsebina teh volitev je bila končati z bušiji.

Itak je po 2 mandatih Clintona in dveh mandatih malega buša spet čas za dva mandata demokratov, ampak objektivne okoliščine so bile letos zmagi demokratov tako zelo naklonjene, da bi morali odigrati naravnost noro, da bi tokrat izgubili. Zmagati bi morali celo, če bi nasproti republikanskemu kandidatu parkirali bicikel! Najbrž pa bi vsi svetovni mediji po zmagi bicikla modrovali o veliki prelomnici, o enakovrednosti biciklov in drugih ljudi - v trenutku pa bi pozabili bušije. Da se je obdobje bušijev končalo, seveda ne pomeni, da moramo pozabiti vse ozadje in se metati na trepalnice, da je končno zmagal "zamurc". Veselimo se, da so spet zmagali demokrati, predsednik bo postal sposoben človek, ki je prinesel novo energijo, ki motivira ves svet - ne pustimo pa si vsega skupaj zreducirati na nekakšno rasno vprašanje.

.

Če je pa že treba, dajmo še o "rasni" problematiki:

- Obama sebe ni ponujal kot "zamorca", ampak kot človeka, ki ponuja upanje in spremembo; kot osebnost, ki je sposobna ZDA oprati obupnega imiđa bušijev. Edinkrat, da sem ga sam videl spregovoriti v rasističnem besednjaku je bilo že po volitvah, ko je v zvezi s problematiko družinskega psa povedal, da bi najraje ubodel brezdomca iz zavetišča, "mešanca kot sem sam". Z vsiljeno temo rasizma je opravil inteligentno in duhovito.

- Ker vemo, da je Obamova mati "čistokrvna belka" iz Kansasa, ata pa "črni zamurc" iz Kenije, je Obama, če mi je že vsiljeno rasistično računanje, točno toliko "bel", kot je "črn". Meni se gravža, ko iz resnih medijev poslušam evforično napihovanje "po fotru zamurc!!!", skoraj nikoli pa ne slišimo "po mami belc!!!". Če pa pričakujete, da moramo danes računati procente in promile "zamurske" krvi in med nami iskati "zamurce", ne vem zakaj je bilo potrebno 20. stoletje...

.

Ker moramo poslušati o "zgodovinskosti" dejstva, da je predsednik ZDA postal "zamurc", si v spomin prikličimo vsaj nekaj nujnih zgodovinskih mejnikov:

- Decembra 1955 se je Rosa Parks na avtobusu usedla na sedež po lastni izbiri. ... Čez dobro leto je bila rasna segregacija v ZDA uradno ukinjena.

- Leta 1972 se je Shirley Chisholm na konvenciji Demokratske stranke enakopravno potegovala za kandidaturo za predsednico ZDA. Nominacijo je dobil McGovern, ki pa je proti republikancu Nixonu močno izgubil s 37.5% proti 60.7%.

Leto 1972 je, kar se rasizma tiče, mnogo bolj prelomno kot 2008. V demokraciji se izvolitve pač ne da "določiti" (to se da v diktaturah), enakopravnost se manifestira v enakih vstopnih pogojih. Shirley Chisholm bi leta 72 formalno lahko postala tako demokratska kandidatka, kot predsednica ZDA. Pozor: Gospa je bila "zamurc" in hkrati "ženska"!!!

- Jesee Jackson ("zamurc") se je precej uspešno potegoval za demokratsko nominacijo v kampanjah leta 1984 in 1988. Formalno bi seveda lahko bil izvoljen. Sta pa pač zmagala republikanca, 85 drugič Reagan, 89 pa stari Buš.

- Leta 2002 je Halle Berry, kot prvi "zamurc" in hkrati "ženska" v svetovni zgodovini, dobila oskarja. Podelitev sem si osebno zapomnil zaradi njenega neznosno afektiranega, obupno dramatičnega in mučno predolgega zahvalnega govora. Točila je tudi solze.

- bušijem lahko očitamo marsikaj, rasizma pa pač ne. Mnogi komentatorji danes preveč zlahka izvolitev Obame postavljajo v rasistični kontekst. Denimo sicer zelo pronicljivi Štefančič v aktualni številki Mladine v dramatičnem uvodu članka Oktobrska revolucija: "Busha, maskoto belske privilegiranosti, je nasledil prvi temnopolti predsednik v zgodovini Amerike!"

.

Dejstvo je, da je bil Colin Powell, zunanji minister v prvem mandatu malega buša, prvi "zamurc" v zgodovini na tem pomembnem položaju. Powell je tik pred aktualnimi volitvami republikancem kljub temu obrnil hrbet in javno podprl demokrata Obamo, to je treba povedati.

Dejstvo je tudi, da je Condoleezza Rice, zunanja ministrica v drugem mandatu malega buša, bila prvi "zamurc" in hkrati "ženska" v zgodovini na tem pomenbnem položaju. Tudi ona pa, to je seveda treba povedati, po večini objektivnih kriterijev, enako kot Powell, Hillary in Obama, povsem ustreza definiciji "belega moškega".

.

Še vidik slovenske močvare.

Mnogi lokalni komentatorji so kar počez hiteli razglabljati, kako nas je Amerika spet prehitela in da se v Evropi ne more zgoditi, da bi na oblast prišel "čefur". Boh jim pomagi:

- Vzemimo aktualnega predsednika države, predsedujoče EU. Sarkozy je vendar čisto navaden čefur! Ta Madžar, povrh pritlikavec, je predsednik Francije.

- Vzemimo ljubljanskega župana (baje Slovenci v Sloveniji nikoli ne bi izvolili Obame, ampak le v ZDA) - Janković, rojeni Srb, čistokrvni "čefur", je na demokratičnih volitvah sredi domnevno ksenofobne Slovenije vendar popolnoma porazil vso konkurenco!

.

Meni gre blazno na živce, ko nam tako zlahka vsiljujejo rasistični diskurz segregiranih družb prejšnjega stoletja. Trdim, da je čefurstvo predvsem stanje duha. In tudi, da "čefur" pri nas že nekaj časa ni niti pejorativ.

Osebno imam takoimenovano "čefurstvo" župana Jankovića, uspešnega podjetnika Đura, popularnega Magnifica, pa pevca z angelskim glasom Pestnerja, pa lepe troskokašice Šestakove, pa zrele tekačice Otteyeve, pa tistega prijetnega popevkarja Jozeja, pa vrhunske Leticije in njene enojajčne dvojčice, pa duhovitega harmonikaša Beline,..., lahko le za zgled.

Enako kot je "čefur" kompliment, ki označuje ustvarjalnega in ležernega duha, pa trdim tudi, da niti pejorativ "cigan" pri nas nima več rasistične konotacije.

Je Oto Pestner "cigan"? Dajte no - gospod je res vrhunski ustvarjalec, prijeten gospod z urejenim življenjem. 10 let smo celo živeli dve nadstropji narazen v istem vhodu bloka v Fužinah, pa nisem opazil nobenega "cigana".

"Cigan" pomeni zanikrnega lenuha, socialnega protežiranca na ramenih davkoplačevalcev, nepripravljenega na integracijo v družbeno okolje, ki se spozna na veščino "bivakiranja", ki rad reciklira, poseduje orožje in se vozi z renaultovim kombijem.

Evo - če hočete, lahko mirno priznam, da se tudi sam delno najdem tako v definiciji "čefurja", kot "cigana". Hrepenim po "čefurskem" umetniškem navdihu in sposobnosti bogatenja, prispevke mi plačuje MK (davkoplačevalci), v ateljeju nosim cape ki jih res ni škoda, rad na razne načine "recikliram", rad streljam ribe in na veliko gobarim, zadnje čase pa se vedno več furam z velikim renaultovim kombijem... :))

.

(Aja, vrstce iz podnaslova ni priporočljivo zlorabljati ne za (če ga pač slučajno srečate na ulici) nagovor Đžej Zija, ne Snupdogidoga, ne Obame - pa če se še tako mečete na "strpnost" skozi rasistični diskurz, ki ga s tem forsirate.

"Bratje" so "niggaz" kvečjemu med sabo. ;)

.

Demoniziranje McCaina

.

McCain ni mali buš! Tip je v resnici svelobna leta od malega buša. Dobro, nekoč je glasoval za napad na Irak - ampak tako je vendar storila, kar se rado pozablja, tudi večina demokratskih poslancev, vključno s Hillary! Pravzaprav je Obama edini vidni udeleženec demokratskih predvolitev, ki nima tega greha (je pa za statistiko njegovih glasovanj značilno, da se je redko opredeljeval in se je v glavnem vedno vzdržal).

.

Spomnim se parih obiskov McCaina na showu Johna Stewarta, ki ga ob vikendih predvaja CNN. Demokrat Stewart je vseskozi eden dejavnejših antibušistov, pa vendar sta z McCainom od nekdaj velika prijatelja. Kolikor sem zadnjih par let spremljal McCaina - človek je pravo nasprotje malega buša.

Evo, fržmaga se mi, ko se naenkrat ves svet čuti dolžnega prijetnega McCaina zboksati v nekakšen destilat malega buša. Dejte ga no srat.

.

Cena ljudskosti

.

Spomnim se, kako je Janša pred leti, ko je bil v opoziciji, svaril da se da v Sloveniji za milijon mark kupiti volitve. Evo, slovenski in svetovni "levičarji": Obama je za svojo kampanjo porabil več denarja, kot katerikoli kandidat v ZDA ali kjerkoli drugje na svetu, kadarkoli. Zbral je 2x več kot predstavnik "milijarderskih konzervativnih kapitalistov" McCain.

Demokrat, "zamurc", "predstavnik deprivilegiranih slojev" Obama je za kampanjo (in to na pogorišču dveh mandatov malega buša!!!) spičil 666.000.000 $.

Tudi jaz bi bil rad "levičar"...

.

Velika koalicija

.

Zadnje mesece iz krogov SDS spremljam prikrito, pa tudi povsem direktno ponujanje glasov v pakt z nasprotno opcijo. Sanjarjenje nekaterih o "veliki koaliciji" se meni zdi milorečeno nagravžno. Ali pa dajmo, ukinimo stranke, ukinimo volitve, ustvarimo spet en velik SZDL, pa se naj klika vsakih par let med sabo zmeni, kako bodo delili...

.

Rad si torej predstavljam, kako hitro bi Amerikanci odpeljali v sanatorij vsakega McCaina in vsakega Obamo, ki bi po končanih volitvah nasprotnika snubil v "veliko koalicijo" :))

.

Change we can belive in

.

Priznam, ko so demokrati izbirali med sabo, sem iskreno navijal za Hillary. Ne vem, nekako bi se mi zdelo primerno, da bi po prekinitvi zaradi bušijev - lahko zaključila svoje predsedovanje, če razumete, kaj hočem povedati ;)

Iz tega obdobja se moram nujno obregniti ob glavni Obamov slogan, ki se je glasil:

"Change we can belive in"

No, ta slogan se mi zdi zaendrek. Iz njega izhaja, da nam v resnici ne gre za spremembo, pač pa se nas da nategniti z vero. Zadovolji nas naj obet spremembe, v katero lahko verjamemo?!!! V ZDA vera resda kotira, povsem nasprotno kot pri nas, kot pozitivna vrednota, zato je po svoje razumljivo, da so se Obamovi spin-doctorji utapljali v samozadovoljstvu ob subtilni integraciji religioznega diskurza v slogan, ki formalno opozarja na oddaljitev od vrednot konzervativne republikanske krščanske desnice.

Ampak mene so z idiotskim sloganom odbili vsaj tako kot Pahor s popolnoma ponesrečenim TV oglasom, če se ga še spomnite, v katerem izjavi nekaj takega kot

"tudi mi se moramo videti".

Iz konteksta je bilo jasno, da je Pahor želel povedati, da je "treba videti" tudi nas. Ampak v slovenščini, kjer celo polpismeni razlikujejo med glagoloma "morati" in "moči", se to formulira kot "tudi nas je treba videti" ali kaj podobnega. Magari: "ozrite se še na nas", whatever. Z zunanjostjo pregovorno obsedenemu Pahorju pa je izletel lapsus, ki se ga da slovnično pravilno razumeti edino kot: "videti moramo sami sebe", "moramo se dobro pogledati", oziroma "opazujmo se v ogledalu, popravimo si frizuro in se sploh malo nališpajmo - in svet bo naenkrat lepši"... Jao, jao!!!

.

Na srečo so v Obamovem štabu dovolj hitro spoznali, da s tistim sloganom žalijo mojo inteligenco, in kasneje kampanjo gradili na korektnih "Change we need", "Change can happen", "Change has come" in podobno - do odličnega, evforičnega zaključka v slogu Smilijana Morija: "Yes we can!"

.

Kennedy?

.

Z lahkoto se razmetava z raznimi primerjavami, kot je tista s Kennedyjem.

Torej - Kennedy je v tem, da so sineta iz vplivne dinastije predestinirali za predsednika ZDA, popolnoma primerljiv z malim bušem. Le da je bil ata Buš tudi sam predsednik, Kennedyjev ata in mama njegove žene pa sta bila "le" vplivna in bogata kongresnika. Mene, lepo prosim, vsa ta nagravžna dinastičnost in nepotizem odbija enako kot pri fevdalnem dedovanju nazivov in oblasti in pri nagravžnih komunističnih klikah, kakršna še danes drži v šahu Severno Korejo. Kar se mene tiče, imam do Kennedyja in malega buša ravno toliko simpatij, kot do tistega Jankovićevega sineta, kateremu je ata pred leti bojda kupil srednješolsko spričevalo, danes pa se kot dedič atovih milijonov šopiri kot uspešen podjetnik, velik bogataš in bojda markanten posestnik ogromnih zemljišč po Ljubljani, ki se jim je bojda pred kratkim spremenila namembnost v zazidljiva. Kurc pa tako "levičarstvo", pa če so župana izvolili na podlagi še tako levičarske demagogije, a ne.

.

Sam Obamo cenim iz istega razloga kot Clintona - lepo mi je pri srcu, če vem, da "american dream" deluje, da se sposoben človek iz običajne, ali celo revne, ali celo povsem disfunkcionalne, razpadle, samohranilske družine - z lastnimi sposobnostmi, s študijem in trdim delom lahko prebije mimo vseh "predestinirancev" iz "uglednih dinastij" - do mesta predsednika ZDA. Do mesta, če za trenutek pozabimo na epizodo z bušiji - "voditelja svobodnega sveta".

Obama ni moj Kennedy. Obama je moj Clinton, Clinton je moj Obama.

"Obama" je, nenazadnje - moj leto in pol star sin.

.

Lepa in popolna

.

Na kozlanje mi tudi gre, ko se mnogi čutijo dolžne v Michelle Obama videti Jackie Kennedy. Ni ravno Barbara, žena starega in mama malega buša, vsekakor pa gospa tudi ni taka nazarenska lepotica, da bi se moral zaradi tega ves svet metati na trepalnice.

Če vprašate mene, se Michelle drži izrazito puklasto (na stara leta grba?), ima izrazito povešena ramena, gleda spod čela in je, če sodimo po obupnem oblačilu z dvema nagravžnima krvavima packama (?), s katerim si je zakrila telo na enem medijsko najbolje pokritih dogodkov na svetu, razglasitvi Obamove zmage - zrela, da jo aretira Fashion Police. :))

.

Dovolj heca. Predvsem se mi zdi nagravžno primerjati osebo, ki ima v žepu diplomi s Princetona in Harvarda - z lepotičko, ki je iz tople postelje umorjenega predsednika ZDA iz dinastije Kennedy vskočila še k najbogatejšemu svetovnemu ladjarju Onassisu. Primerjajte Jackie z Grace Kelly, ki je pravljico Hollywooda zamenjala za status resnične princese v majceni evropski državici - soprogo bodočega predsednika ZDA pa raje izvzemite iz ponižujočega rumenega diskurza.

.

100 dni

.

Obama je dobil na razpolago 76 dni in povsem proste roke, da sestavi džamaherijo, ki bo imela oblast naslednja 4 leta. V vmesnem času ima status "President-elect", kar pomeni, da ima njegova družina na voljo zelo dobro varovanje, predvsem pa, da se Obama že sedaj lahko naslaja nad vsemi tajnimi sadovi tajnih služb.

.

Pri nas pa nimamo nobenih podobnih rokov, razen nepisane zapovedi o 100 dneh miru. Ker jih po vsej verjetnosti niso, kot Amerikanci teh 76, začeli šteti takoj po volitvah, ampak se teh 100 dni premika v megleno prihodnost, me res zanima, kaj bo prej - se bo Obama prej vselil v Belo hišo, ali pa bo Slovenija vendar prej dobila vlado s polnimi pooblastili :))

.

Lahko noč.