Svetlana Makarovič

V ponedeljek, na Dan mladosti, se je v bližini stavbe ljubljanskega sodišča sprehajal slovenski novinar.

.

V grmu pa ga je pričakal slovencelj (v uredništvu oslikarstvuinšečem smo skonstruirali fotorobota, na sliki) in, takoj ko se mu je novinar dovolj približal, z vsemi štirimi planil po njem. Omenjeni slovencelj je novinarja premlatil na žive in mrtve - s pestjo ga je vžgal po gobcu, mu na tla zbil očala, za vsak slučaj pa ga je tudi izdatno opsoval in mastno opljuval.

Istega dne, še vedno je bil Dan mladosti, je večerna informativna oddaja javne televizije z omenjenim pretepaškim slovenceljnom objavila izčrpen intervju. Med drugim smo izvedeli:

"ovu klofutu šparala sam 9 let... zna on dobro, zašto jih je dobio... već sam povedala, da boljš za nj, da mi se nije približevao, pol pa mi se približao, pička mu materina... pa itak jaz nisam njega napadla, ampak on mene napado - najprvo me napado okom u pesnicu, a potem napado trbuhom u koljeno! ... ajde sad, novinaru, sve sam ti povedala, nemoj mi se preveč približavati, da nisam še tebe naućila manire... sapramiš! ..."

.

Zjutraj naslednjega dne sem odprl Ono, ki pride zraven Dela. Osrednji slovenski dnevnik je, v skladu z najvišjimi novinarskimi standardi, nemudoma odreagiral.

S kolumno Vesne Milek, posvečeno omenjenemu slovenceljnu. Dva navedka:

.

- slovencelj: "Tisto, kar šteje, so srečanja... Živim za trenutke srečanj."

- o slovenceljnu: "Lepo je biti obsijan s soncem. Le redki pa zmorejo ta žgoči žarek prenašati s seboj. Čeprav prebodeni z njim nikoli ne morejo videti svetlobe, ki jo izžarevajo."

* * *

.

Nadaljujmo bolj resno. Popolnoma nesporno je, da je Svetlana Makarovič ena najmarkantnejših osebnosti slovenske kulture. Seveda pa to ne pomeni, da ji apriori pripada odveza za kakršnekoli pobalinske ekscese - vsakdo, pa če je še tako osvobojenega duha, mora prevzeti odgovornost za svoje ravnanje.

.

Za slovensko močvaro je prilagajanje načel sprotnim potrebam itak značilno. Ampak vseeno bode v oči nenavadno strpen odziv, posebej tistega dela politike in civilne družbe, ki se sicer nadvse rad ponaša s posebno občutljivostjo za avtonomijo novinarskega dela. Ko je denimo pred par leti nek minister kolerično nakazal, da bi novinarko najraje vžgal, so ga hitro odstavili. Tu pa imamo zdaj izvršen fizični napad na novinarja. Svetlane se seveda ne da odstaviti, pričakujem pa najmanj nedvoumno načelno opredelitev do tovrstnih izpadov, a ne. Ali pa naj se vsaj primerno spokori, kot se je denimo tisti režiser filma Babica gre na jug, ki je pred leti takorekoč obredno primazal klofuto tedanjemu utelešenju funkcije ministra za kulturo, nato pa ga je samozavest postopno minila in se je za dolgo umaknil v Višnjo goro ovce past.

.

Če pri nas že obstaja tak hecen pokojninski sistem, si Svetlana Makarovič izjemno penzijo gotovo zasluži. Nekako neokusno pa je, da se omenjeni gospej davkoplačevalcem ne zdi vredno izkazati niti toliko osnovne hvaležnosti, da bi se ji zdelo primerno izdaten denarni tok počastiti z dolžnim spoštovanjem do splošne spodobnosti. Kot je razvidno iz tega sklepa, Svetlana Makarovič že deveto leto prejema pokojnino v višini 90% zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo, čeprav to ne izhaja iz vplačanih prispevkov. Koliko točno dobiva, jaz sicer ne znam razbrati, vsekakor pa tam reda velikosti 1.700 ojrof neto. Resnično ogromna penzija!

.

Svetlana Makarovič je pred leti lansirala izraz slovencelj, glavna agenda te dejavnosti pa je bila, da je s tem sebe postavila na vzvišen moralni piedestal. Z aktualnim fizičnim znašanjem nad slovenskim novinarjem se ji je projekt nekako sfižil - izkazala se je za slovenceljna in pol.

.

Številni forumaši si dajejo duška z navijanjem v smislu: "še premalo ga je..., jaz bi ga tudi, kako si drzne tako pisati..., Svetlana, mi smo s tabo, vse kar ti narediš, je za nas absolutno idealno..."

To bi sicer moralo biti samoumevno, pa očitno ni - v vsaki družbi posamezniki določene svobode in odgovornosti izročijo skupnosti, to se v glavnem kar obnese. Če bi si preveč devijantnih posameznikov uzurpiralo pravico jemati v svoje roke in si svoje domnevne svoboščine zagotavljati na račun pravic drugih, bi katerakoli družba zdrsnila v anarhičen razkroj. Državljanka Svetlana Makarovič na račun te družbe kasira dividende v obliki izjemne penzije, ampak to je v resnici tu manj bistveno. Tu bi rad le opozoril, da bi morali osnovne norme, ki veljajo za vse, spoštovati tudi Elka Strojan in Svetlana Makarovič, v nasprotnem primeru pa nositi posledice, kot vsi ostali.

.

Svetlana Makarovič ima pri iskanju pravice na razpolago nešteto možnosti - odmev na novinarjevo pisanje bi ji gotovo kadarkoli povsod objavili, gotovo tudi ne obstaja poseben razlog, da mu ne bi z bogatim besednim zakladom zmogla krepko vrniti. Povrh bi se lahko lotila popularnega slovenskega hobija - tožarjenja. Če ji do satisfakcije, zaradi notorične neučinkovitosti našega sodstva, ne bi uspelo priti tu, bi gotovo dočakala vsaj odgovor z evropskega sodišča zaradi zavlačevanja sodnih postopkov. Sistem "klofuta za članek" pa je še slabši od šeriatskega prava...

Aja, ker je cenjena kulturnica po javni televiziji razlagala, kako se ji določeni ljudje ne smejo približevati ali pa jih bo po gobcu - zakaj ni svoje ogroženosti formalizirala tako, da bi si priskrbela restraining order? Če ne gre za blodnje, ampak karkoli oprijemljivega, bi za sankcioniranje tistih, ki bi se ji približali kljub prepovedi, poskrbela policija.

.

Svetlani Makarovič se zdi pobalinsko pretepanje novinarjev, ki napišejo drugače kot ji je všeč, upravičeno. Meni se zdi slovenceljsko, najbolje pa je, če bralca o grehu Marijana Zlobca presodita sama.

Kakorkoli že, sam sem pred par leti omenjenega novinarja tule pohvalil, za zapisanim pa stojim še danes.

.

Auf bix!