petek, 11. december 2009

Kositi v klanec

Pred časom sem obljubil zapis o kosilnici, pa se mi zdi, da je zdaj zanj zadnji čas, ker bo kmalu sneg. Pa začnimo.
.
Kositi v klanec je ljudem skozi zgodovino povzročalo mnogo travm, še danes pa je povezano z jamranjem. Danes sicer obstajajo izjemni pripomočki, ampak naši zemljiški posestniki so jamranje tako ponotranjili, da zanj ne zamudijo nobene priložnosti. Jamrajo celo kmetje, ki posedujejo za več M ojrof kapitala in ki se furajo v popularnih vesoljskih traktorjih Dear John :)) za več 100k ojrof. Zadnjič sem denimo bral o neki idilični gorski kmetiji nad Solčavo, veliki 680(!) hektarjev - pa je bilo spet samo jamranje.
Po drugi strani pa se da možnost kositi svoje klance - dojemati povsem nasprotno, kot čisti razkoš. Odvisno pač od percepcije.
.
Najprej se ustavimo pri idealu. Brielmaier. To je Wally med kosilnicami za v klanec, za katerimi je treba hoditi peš. Pri Brielmaierju stvari razumejo. Resnično nizko težišče, stroj mora biti širok, bradavičasti kovinski valji pa primejo bolje od vsake gume, vse je hidravlično, kositi pa se da kar do 3,5m široko, da je treba manj prehoditi. Če brilmajerco poženeš direkt v še tako strm klanec, zaradi izjemno nizkega težišča balanca skoraj ne pritiska navzdol in je košnja keks. Vzporedno z izohipsami je pa sploh keks. Najbolj nor je pa model Q1 - tu je celoten motor skrit v "kolesih", skupno težišče pa je tako nizko, da je to pri kosilnicah svetovni rekord.

Čeprav vsak športni rekvizit nekaj stane, pa je 15 - 35k ojrof za kosilnico, kako bi rekel, perverzno veliko. No, če bi človek med drugim posedoval vsaj 50 hektarjev strmih visokogorskih klancev, prestrmih za vsak traktor, potrebnih košnje - potem bi bila brilmajerca (zmore do 2ha/uro!) nuja. Sicer je preseravanje.
Ampak če bom kdaj uspel res dobro prodati sliko, al pa če bi 2 leti dajal na stran izjemno penzijo, ko jo bom enkrat dobil - se bom preseraval tudi jaz...
.
Če je Brielmaier Wally, pa je Golf - bečeeska.
O bečeeskah, pravzaprav o košnji nasploh, obstaja en krasen slovenski blogerski zapis. Opozorim naj le, da ta kosec obče ime bečeeska uporablja za konkreten model, BCS 622.
.
No, za nas bi se na prvi pogled zdela edina logična izbira model BCS Max 630 WS gorska (nekdo je uploadal nazornih 8 slikc svoje). Problem je bil le v tem, da bi se za novo posestvo rabila kompletna kmetijska mehanizacija, ne le kosilnica, in so se mati zato modro odločili za motor na 2 kolesih, se pravi za - motokultivator.
.
BCS 740 Action z 11 konjskim Honda motorjem seveda ni od muh. Kako sem iz tega zgradil gorsko kosilnico, bom pa zdaj povedal.
Najprej je treba vedeti, da je kultivator obrnjen v drugo smer, kot primerljiv stroj, ki je prvenstveno kosilnica (denimo 630 WS). Če imata oba 4 prestave naprej in 3 nazaj, pomeni da ima tale v smeri košnje 3 prestave. Ker ima kultivator kardan obrnjen nazaj (na 630 WS se ne da montirati zadnjih priključkov - prikolice in tistega za prekopavanje zemlje), se kosi v rikverc. To v glavnem ni problematično, razen dveh slabosti:
- težišče je močno za osjo, saj je motor pomaknjen bolj naprej, kot je pri 630-ki nazaj
- ročici bremz sta v rikverc zamenjani
.
Ker ima 740-ka veliko fićurjev, bo najbolje, da za začetek pogledamo "pilotsko kabino".
Na levi so bremza za desno os, sklopka in rdeča varnostna ročica, ki jo je treba držati, da motor ne crkne.
Na desni pa sta bremza leve osi in ročica za premikanje balance gor in dol, zgoraj pa so še mala ročica za gas, črna bunka za zaporo diferenciala in rdeča bunka za enostavno menjavo smeri (naprej - nazaj).
V sredi so še trije ročni pedali - z levim sprostimo komandni sklop, da ga lahko obrnemo za 180° okoli navpične osi, s srednjim vključimo orodje (kardan), desno pa je prestavna ročica.
Ja, kar kakih 5 - 7 minut je treba, da človek vse to ponotranji in se ufura v delo... Ampak potem je upravljanje res enostavno.
.
Na tej slikci se pa vidi, kako sem rešil problem težišča glede na prečno os.
135 cm širok greben (to je tisto, kar reže travo) skupaj s pogonom tehta vsaj 50 kg, kar pa je premalo. Zato sem dal vmes namontirati 9cm dolg podaljšek kardanske osi (glej puščico).
In to naredi čudež - kosilnica niti v hud klanec ni pretežka v balanco.
.
Problem bočne stabilnosti (kultivator je v osnovi šokantno ozek, le kakih pol metra!) pa sem rešil takole:
- na vsako os sem dal montirati en 10 cm spacer iz litega aluminija
- dokupiti pa je bilo treba še en par koles
.
In nastala je čudovita "gorska kosilnica" - uravnotežena, relativno stabilna v vseh smereh in neverjetno zmogljiva. S tem se da, dokazano.
Vsaka kosilna seansa je sicer, kako bi rekel - a bone breaking, blood sweating experience - ampak na nekem nivoju človeku nudi neverjetne užitke.
Kosilno-klančevski hobi-šport vsem toplo priporočam, najbolj pa tistim, ki imajo čas brati ta blog.
.
Lahko noč.

4 komentarji:

  1. >ampak na nekem nivoju človeku nudi neverjetne užitke

    Ej, če bi rad prodajal košnjo kot romantiko, si najprej oglej kakšen cankarjanski slovenski film, recimo kako kosi Polde Bibič (in pri tem celo zmaga!), potem pa poskusi še sam tako, ročno, tradicionalno, s koso.

    OdgovoriIzbriši
  2. ko sem bil mali, so na teh klancih resnično kosili peš. ampak to je bla cela veselica, vsaj 10 koscev, hektolitri mošta, kar naprej "malice", pa še peli so menda.
    ampak ti romantični časi so nepreklicno mimo.

    danes je čas drugačne romantike :))

    OdgovoriIzbriši
  3. Ja, potem ko sem napisal komentar, sem pogledal še Brielmaierjev video in moram priznati, da je kar precej šarma če ne celo romantike tudi v njihovih jeklenih valjarjih. Zanimivo, da se video začne z Neuschwansteinom in Hohenschwangauom - brezsramno priznavajo, da gre tudi pri njih za iracionalno postavljaštvo pred vsem drugim.

    OdgovoriIzbriši
  4. http://www.youtube.com/watch?v=_fEa5Nwi05A&feature=related

    OdgovoriIzbriši