petek, 25. december 2009

Bistvo življenja

Nazadnje sem narisal tole sliko. Zelo je fajn.
.
Ker pa je takoj pričakovati pripombe v smislu: "Pa saj nisi ti razkrinkal DNK! Kako lahko tako sliko prodajaš kot svojo!?", bom raje vnaprej malo razpredal.
.
Kot vedno, jaz tu ne ponujam podobe - podoba je, kar se mene tiče, pri sliki še najmanj pomembna. Ponujam artefakt sliko, ki je rezultat nekakšnega konceptualnega početja.
.
Koncept je pa... No, na kratko gre za, se pravi, "jebanje samega sebe v glavo".
Taka je pač trenutna percepcija - če bi se nekoč spremenile zunanje okoliščine (če bi se pojavil demand in bi končno videl denar), bi popolnoma isto početje najbrž dojemal kot "dobro plačano delo".
.
Na dolgo je pa tako:
Z interneta sem snel zelo majhno sličico in si jo sprintal. Potem sem jo s čopičem na grobo prerisal na platno (pomagal sem si z redko mrežo črt s svinčnikom). Potem sem vse ozadje (in še malo več, za dobro vago čez risbo) pobarval s črno. Potem sem to, črno, premazal z "lepilom" za pozlato. Čez 3 ure pa sem to "pozlatil" s plehom, se pravi s kovinskimi lističi, debelimi nekaj mikronov. To sem lepo zgladil in odsesal odvečno kovino. Potem sem vse skupaj prelakiral. Potem sem pa končno lahko začel risati tisto, kar ni ozadje. In če je bilo do sem hitro, je ta faza resnično zamudna. Spet sem sedel neto nad 60 ur.
.
Rezultat je vsekakor zanimiv; mene to zanima, drugače bi seveda tudi sam že davno odvrgel čopič, kot večina kolegov. Zanima me tisto, kar ostane od slikarstva, če sliki odvzamemo podobo.
.
Lahko noč.
.
(Essence of Life / oil on linen, partly silver plated / framed 148x148 cm / Oct - Dec 2009)

1 komentar: