Kopenhagen in hiše

Ob zaključku velike kopenhagenske konference, ki jo je pomenljivo pospremil pravi polarni val, spregovorimo o ekologiji v zvezi s stanovanjem. Kako stanovati, da bo "ekološko"?
Tema je seveda obširna, stvarem v kratkem zapisu ne morem priti na kraj. Prav vsako od točk, ki se jih bom dotaknil, gre jemati zgolj kot nakazano. Ampak če bo kdo po tem o kaki zadevi začel razmišljati razumneje, bo moj cilj dosežen.

.

Kontekst

.

"Klimatske spremembe, topla greda, globalno segrevanje, trajnostni razvoj, obnovljivi viri energije, sonaravno, eko, bio!", poslušamo z vseh koncev. Zato se za začetek ustavimo, poglejmo okoli sebe in se soočimo s kontekstom, v katerem omenjeni slogani prodajajo robo. Takole je:

Na Zemlji je sicer več milijonov vrst, ki so se skozi evolucijo uspele obdržati do danes, ampak lasti si jo le ena. Zemljo so si prisvojili ljudje, jo na grobo in na fino razparcelirali in si jo lastijo, jo preprodajajo in celo dedujejo. Meni ni znano, da bi denimo delfini vodili kakšne podobne zemljiškoknjižne evidence. Zdaj - Marsovcu bi se tako stanje zdelo čudno in krivično, ljudem pa v glavnem kar sede. Tudi tistim, ki se imajo za najbolj osveščene ekologe, da ne bo nesporazumov. Vprašajte sina izumitelja Gore-texa, koliko Zemlje ima v lasti, ali pa je bo še podedoval, in koliko paramecijev, travnih bilk, arabskih žrebcev in plemenitega goveda si lasti. Tudi "sodobitnica" njegove Nobelove nagrade, naša Lučka, zna gotovo dobro razločevati med "našim" in "svojim".

Med ljudmi sicer menda obstajajo čudaki, ki se zavzemajo za osvoboditev živali. Ki ne morejo kar privzeti, da ima naša vrsta pač nešteto koncentracijskih taborišč, v katerih v grozljivih razmerah razmnožuje, pita in sistematično ubija zasužnjene živali, nato pa jih odira, žaga in reže, pakira, zamrzuje in preprodaja, nato pa še je in prebavlja. Ampak ti niso pravi ekologi - to so le friki, ki so stvari vzeli preveč resno, kajne.

To naj bo v zvezi s kontekstom zadeve za začetek razmišljanja dovolj. Lahko pa še povzamem - pri skrbi, da bi zalilo Maldive, ne gre za korale - korale so ledenim dobam ali otoplitvam, celo pogrezanju in dvigovanju dna, sposobne slediti (kako so nastali atoli, učijo že osnovnošolce). Pri Maldivih gre za ljudi, ki si jih lastijo, in za ljudi, ki so tam investirali, pa za romantično predstavo, ki se jo da ljudem čudovito prodajati.

Zdaj pa kar k stanovanjem.

.

Najbolj "ekološko" je gotovo nomadsko življenje. Spakiraš, greš skupaj z živino, serješ vsakič drugje, kot živina, vodo poiščeš sproti, ješ kar se najde, na vsake kvatre pa zakolješ kako svojih živali. Ampak če bi hoteli vsem omogočiti takšno kakovost življenja, bi Zemlja zmogla največ kakih 100 M ljudi. Povrh vsega bi ljudje življenje v šotorih znali percipirati kot "manj kot idealno".

.

V trenutku, ko z nomadstvom prekinemo, pa se pojavi potreba po infrastrukturi. In urbanizmu. Naselje še tako skromnih "eko-bio" kolib iz blata - pomeni potrebo po stalnem viru vode, pomeni izhojene poti, pomeni coniranje (živina / njiva / dom), pomeni iskanje hrane ali zaslužka stran od doma (pot v službo), ko se naseljenci naveličajo stihijsko minirati bližnjo okolico, pa pomeni tudi stalno stranišče.

Ja, odločitev za naselitev prinese v grobem vse tisto, s čimer imamo v zvezi s stanovanjem opravka še danes. Pa smo tu.

.

Mit o eko-bio hiši

.

Na samem stoji, sredi narave, lepa je, razgibana, "pasivna" ali pa vsaj močno energetsko učinkovita, ogreva se z obnovljivimi viri, na strehi ima elektrarno in sončne kolektorje, v zemlji toplotno črpalko, zraven pa še biološko čistilno napravo. Mater, ej!

Zdaj pa lahko začnemo ta mit sesuvati.

.

V naravi!

Bolj kot je lokacija nedotaknjena, bolj je naselitev "neekološka". Komur je ljuba narava, se bo naselil tja, kjer infrastruktura že obstaja. Razpršena enodružinska gradnja, značilna za Slovenijo, je z vidika infrastrukture izredno potratna. Ne gre le za le ceste, gre za vodovod, kanalizacijo, elektriko, optične kable. Vsaka greznica je slabša od kanalizacije, ki se konča z veliko čistilno napravo. Vsaka javna kanalizacija je svetlobna leta boljša od še tako "bioloških" kompostnih stranišč ali celo zasebnih bioloških čistilnih naprav. Kdor se hvali z nekakšnimi čistilnimi jezerci, je predvsem elitist, ki misli da je več kot drugi. Če bi hoteli vsem ljudem omogočiti tovrstno potratnost, bi Zemlja prenesla le par 100M ljudi.

Odločitev za naselitev "sredi narave" lahko stanovalce navdaja z občutkom o plemeniti samopodobi, objektivno pa pomeni teror nad okoljem. Dlje od delovnega mesta stanuješ, bolj onesnažuješ okolje s svojimi vožnjami. Po svetu tega sicer ne poznajo, ampak za Slovenijo je specifično, da je delodajalec dolžan zaposlenim plačevati "potne stroške". Dokler tega škodljivega privilegija ne ukinemo, se bodo ljudje naseljeval dlje od delovnega mesta, kot bi bilo razumno sicer.

.

Lepa, razgibana!

Torej, energetsko učinkovita hiša ne more biti razgibana. Najmanj toplotnih izgub bi imela hiša, podobna krogli. Nato kocki. Manj kot je pravokotnik ali prizma podobna krogli, slabše je razmerje med površino ovoja in volumnom. No, teoretično je bolj učinkovita tudi vkopanost, saj so temperaturna nihanja tal manjša kot pri zraku. Ampak vkopavanje je drago, pomeni spet nove probleme (vodotesnost), pa tudi sonce pod zemljo ne sije.

Skratka - kakršnakoli luknja v bloku je v osnovi mnogo bolj energetsko učinkovita, kot kakršnakoli prostostoječa enostanovanjska stavba. Koncept združevanja stanovanjskih enot v večje objekte - je na vse načine precej bolj ekološki, kot potratni ideal enodružinske hiše. Zanikrno stanovanje v velikem fužinskem bloku, denimo, na zunanjost meji le z eno steno, inštalacije in sploh vsa infrastruktura je izpeljana zelo racionalno, ogrevano pa je s sistemom daljinskega centralnega ogrevanja iz bližnje toplarne. V "eko-bio" smislu je to, skratka - majka!

Kdor hoče konceptualno povsem zgrešeno odločitev (za prostostoječo enodružinsko hišo) prodati za "eko-bio", mora torej pristati na precejšnje koncesije. Energetsko učinkovita hiša ne more biti razgibana. In izredno debelo mora biti izolirana.

Ker zadnje čase vsi strašno veliko govorijo o "pasivnih" hišah, je treba povedati, da gre tu za popolnoma specifičen koncept bivanja. Da hiša dobi atest o "pasivnosti", mora biti praktično zrakotesna. V taki hiši se ne odpira (dragih, trojno zasteklenih) oken, ampak je vse zračenje prisilno. Slab, a topel zrak, je speljan skozi toplotni izmenjevalnik, da odda toploto mrzlemu, svežemu zraku, ki ga tudi fajn prefiltrirajo. V vse prostore mora biti speljana ta "klimatska" napeljava, ločeno za dovod in odvod, kar vzame tudi precej prostora, predvsem pa je vse preračunano in definirano in fiksno (kakršnakoli fleksibilnost tlorisa je s tem onemogočena, razen pač premikanja zofe sem in tja). Res je - kurilnega olja ali plina v taki hiši ni treba tankati. Ampak - ali ste pripravljeni plačati ceno?

.

Fensi šmensi geđeti!

Sončne celice niso rentabilne. Rentabilne bi lahko bile kvečjemu umetno, v brk zakonitostim trga. Vaše sončne celice in ostale "eko-bio" aparate bodo skratka sofinancirali tisti bedaki med davkoplačevalci, ki živijo v dejansko racionalno zasnovanih, a nikakor ne "kul" stanovanjih, denimo u Fužinama.

Toplotna črpalka se sliši fajn - ampak če pod vašo eko bio hišo ni pametnega bazena talne vode, boste namesto vrtine morali razkopati celotno parcelo in vanjo položiti kilometre plastičnih cevi (samo da je "ekološko"!) za "hranilnik toplote". Nekatere toplotne črpalke delujejo tudi na okoliški zrak, ampak so manj učinkovite.

Par kvadratnih metrov sončnih celic cele hiše ne more poganjati. Vzporeden 12V sistem z akumulatorji in par žarnicami pa tudi nima posebnega smisla. Lahko bi (do prve toče) s tem prekrili celotno streho, si namontirali 220V pretvornik, s tem napajali hišo, viške pa (subvencionirano, za večkratnik tržne cene) prodajali državi, ampak ne vem, zakaj. Še v Sahari kanijo megalomanske sončne elektrarne narediti tako, da bi zrcala grela vodo, para pa bi poganjala turbino z generatorjem - pa bi ga mi, tu na 45. vzporedniku, srali s fotovoltaiko...

Kolektorji za toplo vodo imajo življenjsko dobo par let, v katerih stroška investicije ne upravičijo. Je pa lepo, če imajo zanesenjaki s tem veselje. Moj stric si je naredil celo take, da so se obračali za soncem... Ampak zaenkrat je res neskončnokrat enostavneje kupiti prvi bojler Gorenje - in topla voda je tu.

Vode pade z neba pri nas povprečno vsaj kubik na kvadratni meter in to se res da porabiti za zalivanje, pranje in splakovanje sekreta. Je pa treba investirati v zbiralnik, črpalko in vzporedno napeljavo. Ampak dokler je čudovita slovenska vodovodna voda tako poceni, se niti to ne izplača.

O famoznem "eko-bio" ogrevanju na lesne pelete je treba povedati pa vsaj to, da ves sistem stane 5x več kot na kurilno olje. Zgraditi je treba zbiralnik, velik 15 kubikov, na dnu katerega je "polž", ki bobke enakomerno vodi v peč. Pri skladiščenju je treba paziti, da ne pride do spontanega samovžiga. Ampak mene najbolj moti to, da si potem odvisen od kupovanja neznanskih količin teh peletov pri proizvajalcu peletov. In s ceno peletov je podobno kot z drvmi - spreminja se sorazmerno z nafto. Stvar se izplača kvečjemu večjim mizarstvom in samotnim gozdarskim kmetijam. V redu je tudi, kar so naredili na Vranskem - večjo toplarno in daljinsko ogrevanje bližnjih gospodinjstev. Sicer pa je to s peleti popoln strel v prazno.

.

Eko - bio materiali!

Zadnje čase imajo nekateri na lepem problem z betonom, s cementom, z apnom, s stiroporom (to je v bistvu ponarodela blagovna znamka, moral bi reči z ekspandiranim polistirenom) in, ja, celo s tervolom (no, s kameno volno).

Beton se meni osebno zdi podoben kamnu in sploh korektno "ekološki". Beton je itak povsem predindustrijska iznajdba, le da je na žaklih cementa, ki so jih kupovali stari Rimljani, pisalo puzzolanska zemlja, na naših pa piše Lafarge.

Apno je pa sploh naravno - od pamtiveka so ljudje v ogenj metali apnenec, tisto kasneje "gasili" z vodo in potem s tem zidali in ometavali. Jaz resnično ne zastopim, zakaj bi kdo pameten moral danes svojo bajto ometavati z ilovico, še manj pa zastopim, zakaj pričakuje, da bi ga moral jaz zaradi tega občudovati...

Stiropor je danes res poceni in je za izolacijo fasad povsem primeren. Nekateri jadikujejo, da "ne diha" - ampak zakaj bi moral zid dihati, ko pa zahtevate "zrakotesnost"!? No, kakorkoli že, če kanite fasado zaključiti z akrilnim ometom (ne diha), lahko spodaj stiropor uporabite brez pardona.

Nekateri pa se bojijo tervola, češ da ni "eko-bio". Zdaj - tervol delajo podobno kot sladkorno peno, le da namesto cukra uporabijo kamne. In tervol je, kar se mene tiče ravno tako naraven, kot kamenje, iz katerega je narejen. Jaz resnično ne zastopim, zakaj nekateri namesto praktičnega in poceni tervola - svoje bajte izolirajo s prahom iz celuloze (papirna kaša, brez vode), z dlako obritih ovc (uboge živali), ali pa kar s slamo v balah. Še manj pa zastopim, zakaj pričakujejo, da bi jih moral jaz zato občudovati...

Še o lesenih, montažnih hišah. Take hiše so seveda čisto v redu, povsem v redu pa so seveda tudi take iz opeke in betona. Tisti, ki se naenkrat neznosno navdušujejo izključno nad montažnimi hišami, češ kako neizmerno "eko-bio" da so, pa se navadno ne zavedajo neke osnovne podrobnosti. Naj pojasnim.

Masivne hiše izoliramo zunaj - zid je topel, akumulira toploto, izredno ublaži amplitudo nihanja zunanje temperature, bivanje je v takih hišah prijetno, pa še vlaga se v taki steni ne bi kondenzirala, zato ne potrebuje parne zapore.

Montažne hiše pa toplote ne akumulirajo. Ogrejejo se hitro, ker izolacija ščiti le zrak, ne pa masivnega zidu. Ampak stena take hiše potrebuje parno zaporo, drugače bi vse zgnilo. Da ne bom preveč učen, takole je: povsod, kjer je na zunanji steni knauf (velja tudi za bivalna podstrešja masivnih hiš), je takoj pod njim parna zapora. Ja, če v montažni hiši olupite ves knauf, se znajdete v veliki polivinilasti vrečki. Lahko je polietilen, lahko celo aluminij - v vsakem primeru ste obdani s povsem vodotesnim ovojem, ki niti v sanjah "ne diha", in ki ni ravno "eko-bio". Ne da je s tem karkoli narobe, ampak tako pač je.

.

Popu pop

.

Če se je torej zgodilo, da je nekdo dosegel, da si naenkrat močno želite nekakšno "eko-bio hišo" sredi idilične narave, najprej stopite korak nazaj, nato parkrat globoko vdihnite, na koncu pa si le priznajte, da vas ne žene nič omembe vredno plemenitega. Bolj kot klimatske spremembe - vas zanima klima "eko-bio psihoze". In vaš motiv ni "stanovati ekološko". Vaš resnični motiv je - investirati v videz, s kakršnim boste v takšni klimi pri ljudeh vzbujali zavist.

Če vam to uspe, bo gotovo v resnici vsaj malo prispevalo h kvaliteti življenja, kot ga dojemate. Vseeno pa bi se spodobilo reči bobu bob.