Eko vrtec

Pri nas je vedno manj vrtcev in šol. Kot gobe po dežju pa se pojavljajo "ekovrtci" in "ekošole". "Ekovrtec" je sicer povsem podoben vrtcu, le da mu zaradi novega naziva pripade več denarja. Ne gre pa samo za naziv - pomembna je tudi vsebina. Poglejmo si torej konkreten primer, ni važno, kje se je zgodil.

.

V nekem "ekovrtcu" tršice nadebudne malčke učijo ločevati smeti. Nedebudni malčki temu posvetijo veliko pozornosti, truda in dobrih namenov. Tetrapak sem, slamico in zamašek tja, drobtinico drugam.

Potem pa pride smetarski kamion, strici smetarji pa vse koše skrbno prebranih odpadkov izpraznijo na isti kup, enega za drugim. Malčki imajo radi bagre, traktorje, gasilce in policaje, vsaj tako pa jih zanima tudi smetarski kamion. Malčki vse to opazujejo skozi okno "ekovrtca".

.

***

.

Polarni val, naslednji dan pa 30° topleje - tu nekaj ni v redu.
Množična zborovanja svetovnih veljakov, kot je bilo to v Kopenhagnu, do kakšnih pretresljivih rezultatov skoraj ne morejo pripeljati. Za to obstaja veliko razlogov, se pa vanje tule namenoma ne bom spuščal. Oprijel se bom nečesa drugega - zdi se, da se kljub vsemu vsi strinjajo, da obstaja nekakšen globalni interes človeške vrste.
Če je globalno segrevanje stranski produkt našega življenja, manifestacija stvari, ki so se dolgo kopičile, ne da bi jim posvečali pretirano pozornost - so pa pozivi k ukrepanju usmerjeni v zavestno, usmerjeno delovanje, ki želi vplivati na globalno klimo.
Za izhodišče današnjega razmišljanja torej vzemimo oboje - "globalni interes človeštva" in pripravljenost namenoma aktivno posegati v okolje (v najširšem smislu). Za cilj pa - lepo bi bilo, če bi vsaj v grobem razčistili, kaj bi sploh hoteli.

.

1. Živeti tako, da se ne bi poznalo

Ljudje bi se trudili živeti tako obzirno, da bi Zemlja z nami ali brez nas izgledala podobno. Kot taborniki. Kot lovci - nabiralci ali kot zelo preprosti kmetje. Zavestno bi se odpovedali pridobitvam civilizacije, iz čistega altruizma.

Ljudje so nekoč že živeli tako. Ampak čeprav so živeli pretresljivo skromno, se v teh krajih ogromni kosmati sloni ne sprehajajo več. In meni je povsem vseeno, ali so jih tisti prataborniki iztrebili z ubijanjem, ali pa so povzročili globalno segrevanje, da so mamuti izumrli zaradi vročine.

Kakorkoli že, kasneje, pred 12k leti, je na Zemlji živelo vsega 5M ljudi. Ko so 2566 pr.n.š. končali največjo, Khufujevo piramido v Gizi, je bilo vseh ljudi 60M. V času Jezusa Kristusa 240M. Ko je 1727 umrl Isaac Newton, pa 692M. Tik pred industrijsko revolucijo, leta 1750, 735M. 100 let kasneje, na začetku druge industrijske revolucije, pa je bilo vseh ljudi 1170 milijonov. Prilagam vir.

Sam pretirane romantike v obdobju, ko je človeštvo živelo "sonaravno", ne vidim. Na ta način je Zemlja prehranila do milijarde ljudi, ampak to je bilo obdobje revščine, lakote, bolezni, kratkih življenj in velike neenakosti. Če bi se sedaj iz nekakšnega principa umaknili, bi narava brez problema naredila svoje (pomislite na Angkor Wat), še avtocest nam ne bi bilo treba preorati. Ampak kako bi brez avtocest in letalskih počitnic motivirali farmacevte, da bi si prizadevali odkrivati nova zdravila, ko bakterije pridobivajo rezistenco in se pojavljajo novi virusi? Kako bi po avtocesti hitro pripeljali ženo v porodnišnico, če ne bi bilo ne avtomobilov, ne avtocest in ne porodnišnic?

Dobro, boste rekli - usmeriti se je treba v duhovnost, v spoznavanje bistva... Ampak ali si lahko v takem svetu predstavljate Veliki hadronski pospeševalnik? Ker mene Higgsov bozon zanima tudi, ko se sončim nekje na morski obali, v nedotaknjeni naravi...

.

2. Na Zemlji naj živi le toliko ljudi, kolikor jih lahko to počne kakovostno

Recimo kot (baje) Švedi. Vsi kot Švedi, le da ne bi bilo tako mraz. V Bangladešu (160M, 1070 ljudi/ km2) Švedi, v brazilskih favelah Švedi, na Kitajskem samo Švedi, na Filipinih Švedi, v Bosni Šveđani, v Demokratični republiki Kongo - sami Švedi... Lepe energetsko varčne hišice, prostorni Volvi, dobre službice, delujoče zdravstvo, šolstvo, socialna varnost in vse oh in sploh...

Ampak problem ni toliko v tem, da je na Švedskem delo drago, da so davki visoki, da Švedi niso samozadostni, ampak vsaj toliko kot drugi uvažajo kitajsko robo, in da je celo tvrdka Volvo že nekaj časa v Fordovi lasti. Problem je v tem, da bi Zemlja, z vsemi znanimi pridobitvami civilizacije, lahko omogočila švedski standard (20,6 ljudi/ km2) kvečjemu kaki milijardi ljudi.

.

3. Živeti tako kot sedaj

Tako kot sedaj, zdi se, nekako ne bo šlo naprej. Ampak zdi se, da bi ljudje radi ohranili pridobljene pozicije, ali pa vsaj pridobljeno upanje v boljšo prihodnost ob ohranitvi pridobljene gospodarske rasti (pred recesijo). Kitajec dojema "enako kot sedaj" kot stanje, kjer vsako leto zasluži vsaj 10% več kot prej.

"Enako kot sedaj" nikakor ni zamrznjeno, fiksirano stanje - ampak dinamično ravnovesje, ki bi se ga morda dalo ohraniti le, če bi se rast svetovnega prebivalstva ustavila, izpuste zgorevanja fosilnih goriv in izpuste metanskih prdcev živinoreje pa bi drastično zmanjšali.

Temu, da bi ohranili sedanje stanje, se menda reče "trajnostni razvoj". Ampak sintagmo si itak razlaga vsak po svoje. V Sloveniji si jo razlagamo tako, da je tu še praktično zadnja zaplata sveta brez omembe vrednega propelerja na veter. Razlagamo si jo tako, da so Zeleni, ko so bili z Demosom na oblasti, vso energijo usmerili v psihozo okoli zapiranja JE Krško. Razlagamo si jo tako, da kani naša sedanja modra vlada za 1100 milijonov ojrof zgraditi novo termoelektrarno na umazan lokalni lignit.

Naša "strategija trajnostnega razvoja" pomeni, se zdi, da vsak večer vse skupaj malo potlačimo, ko pa se naslednji dan spet zbudimo, si vsi zadovoljni rečemo:

"no, saj je še vedno tako kot sedaj".

.

4. Na Zemlji naj živi toliko ljudi kot danes, ampak vsi enako dobro

Nekaj jih danes živi prekleto dobro (ampak nihče ne more ubežati času), večina prekleto slabo.

Zapovedana uravnilovka je nekaj, kar je do nedavnega spadalo na smetišče zgodovine, ampak globalni ekološki aktivizem si je glavnega sovražnika našel v liberalnem kapitalizmu, tako da izgleda, da boj proti globalnemu segrevanju vodi v smer nekakšnega svetovnega komunizma. Zanimivo je, da se tudi bogate, razvite države, katerih blaginja je utemeljena v kapitalizmu, ob krizi kot je sedanja - zatekajo v protekcionizem in ubijajo duha svobodne svetovne trgovine. No, dogovori o zmanjševanju emisij in trgovanju z izpusti, zaostrovanje predpisov in nabijanje "ekoloških davkov" poceni proizvodom - vse to je z duhom divjega, odprtega trgovanja in tekmovanja - v nasprotju. Zato si bom drznil razmišljati kot komunist.

Trenutno znaša povprečni svetovni letni BDP/prebivalca 8.600$ (pri nas 24.000), preračunano glede na kupno moč pa 10.300$ (v Sloveniji 26.900). Prilagam vir. Uravnilovka pomeni, da bi morali Slovenci shajati z dobro tretjino sedanjega denarja. V Demokratični republiki Kongo pa bi gotovo praznovali - njim bi novi sistem vrgel 40 krat več!

Ampak to je le denar - komunizem denarja ne predvideva (socializem še ni komunizem). Spodobilo bi se zagotoviti tudi vremensko uravnilovko (zakaj je nekje suša, nekje so 4 letni časi, nekje je zima avgusta, nekje je monsun, nekje pa večni led, nekje pa sonce celo več mesecev ne zaide). In pedološko - zakaj je nekje prst, drugje pa skala? In ozemeljsko - zakaj je nekje nizko, drugje visoko; zakaj je nekje ravno, drugje pa gorato; zakaj je nekje kopno, drugje pa morje?

V to smer bi jaz raje hitro nehal razmišljati - če kaj, ljudi pasivizira ravno obet uravnilovke. Ukinitev upanja (pa čeprav iracionalnega) na več je smrt za produktivno tekmovanje. Uravnilovka ne pomeni fiksiranja na sedanji stopnji - pomeni kvečjemu hudo nazadovanje.

.

5. Na Zemlji naj živi čim več ljudi

.

5. a) Razlike so dovoljene

Živimo kot zdaj. Pri nas je dobro, želimo pa, denimo, čistejši zrak, pa bomo zaostrili predpise in poslovali dražje, a z notranjim zadovoljstvom. Kitajci, ki v glavnem še niso v tej fazi, pa si bodo na poti v službo pač nadeli obrazno masko in si prizadevali priti do vsaj enega osebnega avta na družino. Mi jim tudi ne moremo preprečiti želje po našem bivalnem standardu. Še manj pa bi bili Kitajci veseli naših pametnih nasvetov, naj jih bo 10x manj...

Rast prebivalstva se s stopnjo razvoja itak naravno manjša. Še najbolj zato, ker ljudem ni več treba imeti po 6 otrok, da bi dočakali vnuke. Danes je največji problem staranje prebivalstva, ne povečevanje števila. Če bi stvari prepustili naravi ali ekonomskemu darvinizmu, če hočete - bi se največje število ljudi, ki bi kadarkoli živeli na Zemlji, po moje itak ustavilo pred 10 milijardami.

Če pa bi za glavno vrednoto zastavili številčnost, bi šlo lahko še 2x dlje. Hrane je dovolj, segrevanju bi se tudi dalo prilagoditi, pomlajevanje in rast prebivalstva pa sta, vsaj tako se zdi pri nas, že sama po sebi dobra. Če bi se čez 50 let znašli pred brezupnim problemom zaradi visoke povprečne starosti, bi bili pa najbrž prisiljeni drastično ukrepati.

En vidik je - ta svet mora doživeti čim več "duš". V tem smislu bi bilo bolje življenja pri določeni starosti umetno "ukiniti", da bi nastal prostor za nova. Tistih , ki verjamejo v nebesa in pekel, bi tako do cilja spravili več. Tistim, ki kakršnokoli življenje jemljejo kot muko in si skozi reinkarnacije prizadevajo doseči odklop v nirvani, pa bi se cikel pospešil. Če bi vse podredili izključno "proizvodnji in pospravljanju duš" - bi se dalo ukinjanje življenj nastaviti tudi v zgodnja leta, "procesirali" pa bi lahko desetine milijard ljudi... Pa čeprav bi čas na Zemlji preživljali v neenakosti.

.

5. b) Vsi naj imajo enake pogoje

Ker je itak jasno, da je človek gospodar stvarstva, povsem nesporno vsaj na površju Zemlje, se ne predajajmo lažni skromnosti, ampak zastavimo korenito. Vse se da. Če je Hooverjev jez sredi puščave omogočil Las Vegas, če je bilo mogoče zgraditi Itaipu, če so zajezili Nil in če so uspeli zgraditi celo jez Treh sotesk, pa če je mogoč Dubaj - potem se da itak vse.

Preoblikujmo obličje Zemlje v idealen svet, ki bo omogočal približno enake pogoje vsem ljudem! Zakaj je Sahara puščava, zakaj je Sibirija premrzla, zakaj Andi niso bolj ploščati? Kopnega imamo le kako tretjino sveta, nikakor pa ni razporejeno optimalno. Zrinimo obstoječe kopno v optimalen položaj! Predlagam, da bi vse kopno skoncentrirali med 20. in 40. vzporednik severne in južne širine. Tam je klima najbolj počitniška, zagotovili pa bi tudi dejansko podobne pogoje vsem ljudem. Ekologi, klimatologi in preostali logi naj izračunajo optimalen položaj kopnega v vseh aspektih, na novo naj zasnujejo svetovni vremenski sistem, obliko oceanskega toka, vetrove, ki bodo zamenjali pasate, ... Glavna pasova kopnega bi bila vsaj na vsakih 1000 km presekana s kanali S-J, da bi olajšali cenen ladijski transport, Novi Svet bi lahko zasnovali kot povsem trajnostnega in sonaravnega, s predvidenimi kmetijskimi območji za večkratno žetev, z gozdovi za lesno biomaso in gobarjenje, z narodnimi parki za uživanje in turizem, z območji "nedotaknjene narave", ki bi bili rezervati za vse, kar je na svetu živega... Seveda bi po Novem Svetu posejali tudi veliko koralnih otočkov okoli ekvatorja, nekaj kopnega pa bi ohranili tudi proti poloma, zaradi ohranjanja specifičnih pogojev, ki prijajo določenim vrstam in občasno nekaterim ljudem...

Ne le, da bi bilo to največje "javno delo" v človeški zgodovini (in že neznaten New Deal je nekoč rešil ZDA), ki bi generacijam zagotovilo delo in zaslužek - Novi Svet bi pomenil resnično optimalne pogoje za Resnično Pravično Družbo. Novi Svet bi omogočil, da bi v slogi in blaginji na Zemlji lahko živelo vsaj 30 milijard ljudi. Zavihajmo torej rokave!

.

5. c) Full monty

Oči, nos, ušesa, jezik, koža - vse to so posredniki med tem, kar je, in možgani. Telo je le uporabniški vmesnik. Celo občutek telesa, telesnosti - obstaja izključno v možganih. Zavest o sebi, osebnost, duh, celo duša - vse eksistira v možganih. Nekdo je ta isti, tudi če v nesreči izgubi roko, če oslepi, če ohromi.

Ampak naša telesa so potratna - zahtevajo določen temperaturni razpon, hrano, možnost za razgibavanje; mažejo se in jih je treba vzdrževati, pa tudi izločajo, česar ne potrebujejo več. In bolečino čutijo, ob razmnoževanju, ob boleznih, nesrečah... In starajo se - nemalokrat ostarijo prej kot možgani.

Rešitev, zaenkrat še nedosegljiva, nekoč pa morda le, je v "direktni stimulaciji možganov". Zamenjajmo uporabniški vmesnik! Znebimo se teles in jih nadomestimo z nečim neskončno popolnejšim!

Biološke funkcije možganov bi lahko vzdrževali v kozarcu, velikem 1 kubični meter. Vse ostale pa z zmogljivim računalniškim omrežjem, recimo mu kar Realnost. Realnost bi vse možgane stimulirala tako, da bi njihove zavesti dojemale svet enako kot danes zavesti možganov v telesih ljudi. Zavest o lastni telesnosti, o okolju, o drugih ljudeh, o vseh socialnih interakcijah - vse bi lahko vzdrževal sistem Realnost.

Še več - nobene potrebe ne bi bilo po tem, da bi ljudje živeli slabo. Prav vsak bi lahko z jahto krožil po Karibih, gobaril po rodovitnih hostah ali doživljal estradni uspeh. Še več - prav vsak bi lahko užival v zavesti, da je več kot drugi in da veliko drugih životari v revščini (žal, to mnoge navdihuje) - ne da bi kdorkoli drug bil v resnici revež!

Karkoli bi se dalo narediti, sistem bi se dalo najbrž celo zlorabiti, stvar pa je vsekakor vredna razmisleka (sam jo pestujem že vsaj 10 let). Ampak glavno je, da bi na ta način Zemlja lahko naenkrat prehranila tudi precej več kot 100 milijard ljudi - in to tako kakovostno, tako bogato, v takem izobilju - kakršnega so danes deležni le redki.

.

***

.

Dokler si ne bomo prišli na jasno, kaj sploh hočemo, je o "globalnem interesu človeštva" nesmiselno govoriti. Vse "eko" prizadevanje pa je, dokler ne bo v resnici globalno usklajeno, podobno tistemu, kar počnejo v na začetku omenjenem "ekovrtcu".

.

Ves svet je navaden "ekovrtec".

Srečno Novo leto!