petek, 24. april 2009

"Dan upora proti okupatorju" - zgodba o lažnivem kultu

Ker se bliža državni praznik "Dan upora proti okupatorju", se tokrat posvetimo zgodovinskemu razvoju slavnega praznovanja (hvala, G., za podatke!)
.
Začetek lažnivega kulta
.
Ko sta minili prvi dve leti obnove po vojni, je prišel čas za nove praznike. Božič so še slavili (ukinili so ga kasneje), je pa Prezidij Ljudske skupščine Slovenije 23. februarja 1948 sprejel zakon, s katerim je izpostavil "dan ustanovitve Osvobodilne fronte" kot najsvetlejšega in najvišjega izmed vseh slovenskih dni, češ da "pomeni začetek oboroženega odpora slovenskega ljudstva v boju zoper okupatorja in začetek organiziranja slovenske državnosti."
.
Prvo praznovanje je bilo epohalno. Ni se končalo pri recitacijah, šolskih proslavah, bakladah po mestih, telovadnih akademijah in slavnostnih govorih. V Unionski dvorani v Ljubljani je bil sklican II. kongres Osvobodilne fronte Slovenije, na katerem so sodelovali vsi, ki so v povojni Sloveniji kaj šteli.
.
Časopis Ljudska pravica, 28. april 1948:
V nobeni državi na svetu se prejšnji dan ni zgodilo nič omembe vredno, nihče izmed kraljev ali predsednikov svetovnih držav ni nikamor odpotoval niti se z nikomer srečal, na ta dan so počivale celo nesreče, ujme in poplave, ustavile so se vojne, športne tekme, delovne zmage, celo sovražni klerofašisti in emigracija so na ta dan počivali.
Prve tri strani časnika so objavile govor, ki ga je imel na kongresu tovariš Miha Marinko. Dan, ki mu ni para v zgodovini. Bilo je tako, kot če bi danes Delo na prvih treh straneh natisnilo praznični govor predsednika Zares Gregorja Golobiča.
.
O čem pa je govoril sekretar IOOF, tovariš Miha Marinko? Njegovo vsebino ponazarja pozdravna brzojavka, ki so jo poslali tovarišu Titu:
"Dragi tovariš Tito! Ob svečani otvoritvi kongresa … pošiljamo Vam, svojemu velikemu učitelju in voditelju tople tovariške pozdrave. V imenu delovnih množic, ki jih na kongresu predstavljamo, se obvezujemo, da bomo vložili vse ustvarjalne sile, trud in delovni elan, da izpolnimo veličastne naloge petletnega plana. Naša OF bo pod vodstvom slavne Komunistične partije postala v še večji meri kot doslej nepremagljiva armada našega delovnega ljudstva. Njegovo enotnost bomo kovali v naporih in v skupnem delu na gradbiščih, na poljih in v tovarnah. V stalni borbi proti ostankom izkoriščevalcev, proti saboterjem, klevetnikom in vojnih hujskačem, v borbi za mir in neodvisnost. Dragi tovariš Tito, zavedamo se, da je bilo mogoče doseči veličastne uspehe v našem dosedanjem delu samo pod Vašim modrim vodstvom in z Vašo stalno pomočjo. Živel naš ljubljeni voditelj in učitelj tovariš Tito!"
.
A to ni bil zgolj shod komunističnih veljakov, ki so slavili svojega boga Tita, spevni pozdrav mu je poslal tudi veliki pesnik Oton Župančič:
"Z obžalovanjem, da ne morem osebno prisostvovati pomembnim in zgodovinskim posvetovanjem teh dni, iz srca pozdravljam II. kongres OF. Brez Osvobodilne fronte bi bila postala naša država razbita posoda, naši narodi razlito vino!"
.
Pazi, konkurenca!
.
Leta 1951 je zasedala Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na običajni seji in na njej sprejela zakon, s katerim je postavila 22. julij za slovenski državni praznik:
"22. julija 1941 so se začele na slovenski zemlji prve organizirane partizanske akcije proti fašističnemu okupatorju, ki pomenijo začetek vseljudske revolucije in množične oborožene borbe za osvoboditev slovenskega naroda."
.
Spomin na upor se je tako podvojil, poleg idejnega je odtlej prazničen tudi eksekutivni dan, ko so iz partizanskih pušk prileteli prvi streli (ne v okupatorja, ampak v Slovenca). In 22. julij je postal Dan vstaje. Nič posebnega, nič vratolomnega, samo kakšen pikolovec bi se začudil, da po dnevu aprilske vstaje sedaj praznujemo še julijsko.
.
A o tem tedanji zapisi skupščinskih razprav ne beležijo nobenih polemik, ne posebnih argumentacij, zakon je bil sprejet soglasno. Je 22. julij ukinil 27. april?
Nič ni kazalo, skupščina ni sprejela zakona, ki bi Dan OF črtal kot državni praznik.
.
27. april mrkne
.
Toda potem je prišlo leto 1952, ko Dan OF v koledarjih ni več štel za dela prost dan.
In prišlo je leto 1958, ko je Zbor proizvajalcev na seji 16. januarja sprejel odlok, s katerim je ugotovil, da je 33 zakonov iz let po vojni prenehalo veljati. Pod točko 12. tudi Zakon o razglasitvi 27. aprila za državni praznik.
.
Dan OF je bil tako velik dan, da je zakon o njegovi ukinitvi izšel šele sedem let po tem, ko ga de facto niso več proslavljali!
.
Mož, ki je leta 1951 kot predsednik skupščine podpisal zakon o 22. juliju kot novem Dnevu vstaje, je bil Josip Vidmar. Mož, v čigar vili je bil leta 1941 sklican tajni ustanovni sestanek Protiimperialistične fronte.
Isti mož, ki je bil leta 1948 podpisnik zakona, ki je 27. april razglasil za državni praznik, je poleti 1951 podpisal zakon, ki je de facto ukinil državnopraznični značaj dneva OF.
.
A tudi predsednik skupščine, ki je januarja 1958 pravno odpravil 27. april, je bil Miha Marinko. Isti mož, ki je pred desetimi leti o OF govoril tako vzneseno, da časopisi na prvih treh straneh niso objavili nič drugega, kot njegove besede.
.
Sami udeleženci in soustanovitelji OF so ukinili 27. april za državni praznik.
Dan OF je s koledarjev mrknil za 17 let.
.
Vrnitev lažnivega kulta
.
Vmes se je dogodilo leta 1968. 26. aprila je na seji Republiškega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva spregovoril predsednik Akademije znanosti in umetnosti, Josip Vidmar:
"Opozoril bi na proslave, ki niso bile cenjene, ki pa so vendar zelo važne. V Sloveniji imamo namreč neke državne praznike, ki jih v resnici nihče ne spoštuje in slavi, ki nikakor niso popularni. V Sloveniji imamo, mislim, samo dva termina, ki sta za nas nedotakljiva in zelo pomembna. 8. februar, obletnica Prešernove smrti, in 27. april, ustanovitev Osvobodilne fronte. To je pri nas popularno. Po mojem mnenju je treba te praznike vzeti za osnovo našega praznovanja in vsega tistega, kar naj budi našo zavest in našo povezanost z ostalo Jugoslavijo. To sta za nas najvažnejša termina, ne pa izmišljen, vsiljen termin, kot je 22. julij, ki dejansko ne pomeni nič. To je za naše ljudstvo nedojemljivo. To ni začetek našega boja, začetek našega boja je 27. april, dan ustanovitve OF. Ne lastimo si prvenstva, da smo bili prvi s puško v roki. S puško v roki so bili prvi drugi, a politično organizirani smo takrat že bili. Predlagam, naj se SZDL odloči za rešitev teh vprašanj, ki po nepotrebnem vzbujajo v naši javnosti zelo velike kritike, slišijo se nemogoče pripombe na račun pritiska, ki ga nikjer ni, in seveda tudi na račun tistih vodilnih ljudi, ki so se določili za 22. julij."
.
Razumi, kdor more! Isti Vidmar, ki je ustanovil PIF - OF, spominjanje na to uzakonil kot praznik, ga potem odpravil, sedaj 17 let pozneje protestira nad praznovanjem 22. julija, ki ga je nekoč sam uzakonil!!?
.
K razpravi so se tedaj javili še trije govorci. Miha Marinko je takoj podprl Vidmarja, medtem ko je Sergej Kraigher poskusil obstruirati s proceduralnim zapletom, da te točke ni na dnevnem redu. Začasno je zmagal Kraigher, vendar so na naslednji seji soglasno brez polemike podprli predlog, da 27. april spet postane državni praznik.
Ko je zakon sprejela skupščina, je vse teklo soglasno, izvzemši zgodovinarja Vaneka Šiftarja, ki je hrabro omenil, da je pravilni datum OF 26. april.
.
Od septembra 1968 je 27. april spet državni praznik.
.
+ + +
.
Čaščenju lažnivega kulta naredimo konec!
.
Po osvoboditvi so Dan OF preimenovali v Dan upora proti okupatorju. Edini razumen razlog, da so državni praznik na 27. aprila ohranili, pa je povsem banalen - skupaj s 1. majem tvori tradicionalne slovenske prvomajske počitnice. Poseganje v pridobljene človekove pravice v podobi prvomajskega prostega tedna - bi med državljani upravičeno sprožilo revolt. Ne zaradi ideoloških, ampak čisto počitniških razlogov.
.
Dela prost dan bi torej veljalo ohraniti. Ker 27. april z uporom proti okupatorju nima ničesar skupnega, pa bi veljalo na ta dan praznovati kaj drugega.
Ker nas je naša "peta kolona" z ustanovitvijo Protiimperialistične fronte v času, ko sta zločinska totalitarna režima Hitlerja in Stalina v skupnem paktu okupirala celotno Evropo, vnaprej prodala Stalinu, po zmagi komunistov v državljanski vojni pa nas je za 45 let zagrnil totalitarni režim zmagovite partizanske kamarile, se rešitev ponuja sama od sebe.
Na 27. aprila praznujmo raje:
Dan spomina na žrtve totalitarizmov.
.
Ker je naša država potrjena banana republika, bo šlo seveda počasi.
Sam sem nekaj poskušal že lani, pa ni bilo posebnega efekta.
Ker je nominalna levica, zaradi pomanjkanja idej za spopad z recesijo, refleksno močno zaostrila ideološki boj z aktiviranjem vseh provladnih organizacij, ki se skrivajo za nazivom civilna družba, se stvar trenutno zdi brezupna.
Verjamem pa, da se bo čaščenje lažnivega kulta slej ko prej vendar izpelo.
.
Vesele praznike!

71 komentarjev:

  1. Je upor proti okupatorju vredno praznovati ali ne?

    OdgovoriIzbriši
  2. Strinjam se, da je dela prost dan pred 1.majem praktičen, a se mi datum 27.april zaradi zlaganosti zdi neprimeren. Ne bi smeli pozabiti, kaj se je resnično zgodilo ba ta dan, da nas je KP prodala na milost in nemilost Stalinu in njegovemu takratnemu zavezniku.

    Odtod najbrž tudi vse kolobocije s praznikom - prvo desetletje ali dve po vojni je še preveč ljudi vedelo za resnično ozadje PF. Do leta 1968 pa je prevladala generacija, ki so ji uspešno sprali možgane z lažjo o OF in praznik se je lahko vrnil. Pa tudi Vidmar je najbrž po dveh desetletjih laži že sam sebi verjel...

    OdgovoriIzbriši
  3. Dan spomina na žrtve totalitarizmov - ali lahko raje kar konkretno naštejemo: Dan spomina na žrtve fašizma, nacizma in komunizma.

    Da ne bo kakšnega nesporazuma.

    OdgovoriIzbriši
  4. In žrtve slabega uma.... pa kdo nas je oslobodil? Edina od okupiranih držav Evrope, ki se je osvobodila sama!!! Kdo je dobil nazaj Primorsko? Kdo je edini od vzhodnega bloka ostal neodvisen od Rusije? Kdo je utemeljil državnost Slovencev? Saj daleč od tega, da bi bili komunisti brez madeža, ampak kar takole na vse pozabit pa spet ne gre...

    OdgovoriIzbriši
  5. @anonimni 1:
    sintagma "upor proti okupatorju" je tavtologija. jasno je, da se okupatorju upreš, a ne. s tega vidika je to načelno nepotrebno praznovati.
    treba je tudi povedati, da so svojo aktivnost kot "boj proti okupatorju" intimno dojemale prav vse vojskujoče se strani v času državljanske vojne.
    ne vidim pa tudi razloga, da kot okupacije ne bi jemali sovjetskega imperializma.

    bistvena podrobnost pri 27. aprilu pa je v tem, da je s sestankom v Vidmarjevi vili naša Partija predvsem potrdila popolno poslušnost Kominterni in Stalinu, ki je že poldrugo leto v paktu s Hitlerjem masakriral Evropo.
    temu, kar se je tedaj tam zgodilo, enostavno ne moremo reči "začetek upora".

    naj na koncu vprašam še jaz tebe:
    je spomin na žrtve totalitarizmov vredno praznovati ali ne?
    .

    @Blitz:
    meni se zdi iz istega razloga ravno 27. april izjemno pomemben in v vseh pogledih vreden obeležitve.
    partijsko poslušnost dvem največjim totalitarizmom hkrati bi se spodobilo obeleževati kot svarilo.
    .

    @anonimni 2:
    pa saj ne vem če je ime, ki sem ga predlagal, najprimernejše. da ne bi zganjali prvonevembrskih morbidnosti, bi si bilo bolje izmisliti veselo, pošitniško, prvomajsko ime s pozitivno konotacijo.
    recimo:
    - Dan svarila pred tovarišijo
    - Praznik svarila pred izgubo moralnega kompasa
    - Dan zdrave pameti
    .

    @anonimni 3:
    tebi sem že odgovoril, denimo tule. priporočam ti najprej dobro preštudirati tole, potem se lahko pa naprej zgovarjava ;)

    OdgovoriIzbriši
  6. peter, ko takole napišeš, se pa moram skoraj strinjati s tabo. A se bojim, da bi to pri nas mnogi ravno obratno razumeli... Tako kot sem jaz.

    Anonimni 3, saj nihče ne zanika Titu zaslug za upor Stalinu. A ne moremo mimo tega, da brez komunističnega paktiranja s Hitlerjem vojna niti slučajno ne bi bila tako strašna kot je bila.

    Ali drugače - pijan voznik te zbije, potem te pa nezavestnega in vsega polomljenega odpelje v bolnišnico. Rešil ti je življenje, a mu ga sploh ne bi bilo treba, če te ne bi zbil.

    OdgovoriIzbriši
  7. In kje je bila tvoja tavtologija npr. v Avstriji?

    OdgovoriIzbriši
  8. Nekatere pa je zares lahko sraaaaaam!!!!!!!!!

    OdgovoriIzbriši
  9. Dan boja proti okupatorjem bi morali praznovati 25. junija 1991! Takrat smo se Slovenci bojevali proti okupatorjem JLA! 27. april pa je stvar neke pretekle države, ki nima zveze s Slovenijo. Še čudno da ne praznujemo kakšnega Avstro-ogrskega praznika!?

    OdgovoriIzbriši
  10. SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODU!

    OdgovoriIzbriši
  11. Štrovs ? Nekam znano ime zgleda da ste Štrovsi abonirani za klatenje neumnosti.

    OdgovoriIzbriši
  12. Praznovati "Dan objokovanja"
    Ko so nas "osvoboditelji" maja 1945s totalko okupirali do leta 1990

    OdgovoriIzbriši
  13. Bi vi (vsaj večina) na tem blogu k**** pisali take neumnosti (in to še v slovenščini), če se 26.4.1941 nekaj pogumnih ljudi (različnih političnih prepričanj) ne bi odločilo, da se je treba proti okupatorju boriti z vsemi sredstvi !!!

    OdgovoriIzbriši
  14. Problem hipotetičnih vprašanj, kakršno je zadnje, je v tem, da se 26. in 27. aprila 1941 ni zgodilo prav nič, niti idejno ne, kar bi se lahko imenovalo upor proti okupatorju.

    OdgovoriIzbriši
  15. ker so se po tem, ko so link na ta zapis objavili na drugisvet.com, tu začeli oglašati nekakšni "uporniški" anonimneži (takim se je v času, o katerem pišem, menda reklo OR (oprezne riti)), naj tu oznanim, da sem njihovo klavrno cepetanje opazil.

    številne provladne organizacije nominalne levice kanijo jutri zganjati nekakšno nominalno "uporništvo", pri čemer se sklicujejo na svetlo tradicijo 26. (27.?) aprila 1941.
    pri tem sta dokaj bolni 2 zadevi:

    1. - apriori se, kot je pač imanentno nominalni levičarjem, postavljajo na nekšen vzvišen moralni piedestal, iz katerega je tako lepo visokoleteče moralizirati. vsebinsko se sklicujejo, pazi, na "strpnost" in podobno, hkrati pa je njihov diskurz izrazito nestrpen, izključevalen in poln sovražnega govora.
    poleg tega pa jim iz vseh por vre nekakšen zatohel, omejen anahronizem - razlagati svet skozi vsiljeno jugokomunajzarsko retorično dihotomijo "fašizem - komunizem".
    torej, nominalni "uporniki", here's one for you: ni vsak antikomunist avtomatično fašist, še več - ni vsak antifašist avtomatično komunist.

    2. - to sem že neštetokrat razložil, ampak sveta preproščina opranih možganov naših silnih nominalnih "upornikov" očitno zahteva mnogo potrpljenja in nešteto ponovitev. ponovimo torej:
    od 23.8.1939 do 22.6.1941, ko je Nemčija napadla SZ, sta zločinska totalitarna režima Hitlerjevega nacional-socializma in Stalinovega socializma skupno masakrirala Evropo.
    ne septembra 1939, ko sta hkrati napadla Poljsko, ne kdaj kasneje - niso veljaki naše slavne Partije pri Stalinu niti malo protestirali. tudi "Španskih borcev" niso organizirali v pomoč nesrečnim Poljakom - ampak so tiho paktirali s Hitlerjem in Stalinom, tudi po okupaciji Jugoslavije(!) 17.4.1941 in skrivaj snovali komunistično revolucijo.
    sestanek v Vidmarjevi vili 26.4.1941 nima z "uporom proti okupatorju" ničesar!
    .

    "čudi" me, da ves silni intelektualni potencial naše "uporniške" nominalne levice o tem nikakor ni sposoben konstruktivno razpravljati.
    dajte no, Geniji, skušajte spraviti skupaj en samcat vsebinski komentar!

    razmišljajte denimo o tem:
    - med nacifašističnim napadom na Jugoslavijo je v 11 dneh, kolikor je trajalo do kapitulacije, padlo 151 nemških vojakov in kakih 3000 italijanskih. če se niso pobili sami, jih je moral nekdo drug, kajne? padli so od jugoslovanske vojske, ki se je borila z okupatorjem. zakaj torej tega upora nismo nikoli praznovali?
    ker je šlo pri komunistični Jugi za "diskontinuiteto" - svet se je, gre mantra, začel z AVNOJ-em??
    - zakaj v javni zavesti ni niti prvega padlega okupatorja po kapitulaciji? silen misterij...
    poleg lažnivega kulta o 27. aprilu 1941 so nas pitali še z "dnevom vstaje", ko je "počila prva partizanska puška" - 22.7.1941 je en Slovenec ustrelil drugega Slovenca (niti ubil ga ni - vsaj to je dobro)!!???
    - ali kdo ve, kdaj je partizan ubil prvega okupatorja (nemškega, italijanskega ali madžarskega) - oziroma zakaj se tega ne ve, ne praznuje?
    - zakaj denimo ne praznujemo prvega napada na italijanskega okupatorja 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici?
    morda zato, ker ga niso izvedli partizani, ampak trije TIGR-ovci?
    morda zato, ker so ga izvedli pred 22. junijem 1941 - v času skratka, ko so slovenski komunisti lojalno sodelovali s Hitlerjem proti "angleškim imperialistom"!!!???
    .

    naj za konec pozdravim po uporniško:
    SMRT NACIZMU, KOMUNIZMU, FAŠIZMU - SLOBODA NARODU!

    OdgovoriIzbriši
  16. Hehe, Peter, ti pa ne obupaš. Dvomim, da ti bo navajanje datumov kaj pomagalo, ker se zdi, da mnogi med temi, ki te zmerjajo, ne znajo šteti. Morda bi bilo bolje, če jim narišeš. Ampak najbrž tudi to ne bo pomagalo opranim možganom.

    OdgovoriIzbriši
  17. Ha Ha ! Štrovsi ste pa res pravi kljukci. Neumnosti ki jih klatite imajo korenine zelo globoko (samo misliš si lahko kje)in krošnja pa tudi že sega ne le do neba ampak do nebes !

    OdgovoriIzbriši
  18. '...sintagma "upor proti okupatorju" je tavtologija...'

    Mislim, da ni. Niso bili vsi za to, da bi se upirali. Nekateri so z veseljem sodelovali.

    OdgovoriIzbriši
  19. Oh, dajte no, levičarji, napišite že vsaj kakšen mimi argumentek. Ali pa vsaj flance.
    Mislim, no, "argumenti" kot: "ti si tele, bolnik, butl" ali še huje, da "nas ne bi bilo, če se ne bi pogumni ljudje, različnih prepričanj odločilo..."(ali si prepisal iz osnovnošolskega učbenika iz leta 1970 in ali si se vprašal, kje so po vojni bili ti ljudje "različnih prepričanj"?)???
    Saj tale Štrovs je pa res en čudak, če misli, da vam bo z fakti kaj dopovedal. Daj, peter, raje se spomni kake udarne parole, a?

    OdgovoriIzbriši
  20. mamalada
    Težko je s fakti podpreti dejstva, ki se niso zgodila. Je pa pač zelo verjetno, da nam države ne bi kar vročili v upravljanje, če bi mirno kolaborirali z Italijani in Nemci.
    Bi potem rekli, ah, do sedaj svoje države niste imeli, jo imejte pa zdaj, ker ste taki poštenjakarji?

    OdgovoriIzbriši
  21. Arjan, ni dilema, ali sodelovati z OF, Italijani ali Nemci. Gre za to, ali se je 27. aprila sploh kaj zgodilo, kar bi se lahko kvalificiralo za upor proti okupatorju. Tako dejstvo se ni zgodilo.

    Najvišji predstavniki države na današnjih proslavah priznavajo, da je komunistično vodstvo upor proti okupatorju zlorabilo za komunistično revolucijo. Še jeseni 1941 so komunisti v imenu OF javno obljubljali likvidacijo vsakomur, ki bi upor organiziral izven OF.

    Vendar se je pravi upor vseeno dogajal, precej preden so se komunisti aktivno obrnili proti okupatorju. Preden so komunisti začeli s pravimi akcijami proti okupatorju, so od sebe odgnali veliko nekomunističnih (in komunističnih) domoljubov, na primer Nagodeta.

    OdgovoriIzbriši
  22. Meni se to ne zdi tako ključno. Lahko bi bil dan upora proti okupatorju kak drug dan. Zdi se mi problematično, da se na podlagi spraševanja, ali se je nekaj zgodilo tisti dan ali kakšen dan prej ali kasneje, problematizira sam upor. Ta je bil pač dober, kakorkoli se ga hoče obrniti.

    OdgovoriIzbriši
  23. Sam zagovarjam, da medvojno dogajanje, torej tudi upor proti okupatorju ne sme biti tabu-tema. Povejmo, kaj je bilo dobro in kaj je bilo slabo. Povejmo resnico. Če torej povemo, da 27. april ni primeren simbol upora proti okupatorju, na podlagi tega ni treba črno-belo sklepati o stališčih glede drugih tem.

    OdgovoriIzbriši
  24. @Arjan:
    - sintagma "upor proti okupatorju" je pač tavtologija. guglaj definicijo, pa boš zastopil. čisto slovnično tu ni nič spornega, a ne.
    ker nisi zmogel sam, ti moram pomagati še z dodatno razlago:
    termin "okupator" vsebuje nedvoumen vrednostni naboj - čim nasprotna debaterja pristaneta na ta izraz, se v bistvu nimata več o čem kregati.
    če je nesporno, da se o okupatorstvu Nemčije, Italije in Madžarske vsi strinjamo, seveda ni nepomembno, da je prva politična skupina, ki je sodelovala z okupatorjem, bila ravno naša Komunistična partija! sodelovanje z okupatorjem pa je celo sama debilno zapisala v "slavno zgodovino NOB", neslavni sestanek 26.4.41 pa je kasneje celo perverzno povzdignila v "nacionalno svetinjo", kar je, podprto s sistematičnim pranjem možganov, očitno zaleglo do danes.
    težje pa se je, ne toliko v ostalih podobnih državah, v naši banana republiki pa očitno zelo - sporazumeti o okupatorski naravi sovjetskega komunajzarskega imperializma. vsak okupator skuša s svojim propagandnim aparatom okupirancem vsiliti percepcijo, da je "osvoboditelj". enako kot so države "osvobajali" nacisti, so jih "osvobajali" tudi sovjetski komunistični imperialisti. pri meni ni dileme - del Nemčije, ki so jo "osvobodili" Rusi, je po koncu WW2 pristal le pod drugo okupacijo. podobno tudi mi. Baltske države in polovico Poljske, kar je Stalin "osvobodil" natančno po planu iz pakta s Hitlerjem - je SZ zadržala do padca komunizma! baltske države so se te de facto okupacije osvobodile vsaj takrat, polovico Poljske pa so okupatorji celo dokončno anektirali (danes je tam Ukrajina ali kaj že).
    v tem smislu jaz našo komunistično partizanščino dojemam kot "okupatorsko", vsekakor pa izdajalsko. tudi po tem, ko je naša zmagovita kamarila sodelovanje z okupatorjem Stalinom leta 1948 čez noč prekinila. in v tem smislu skušam razumeti tudi tiste Slovence, ki so se borili tudi (ali pa samo) proti grožnji komunistične revolucije.

    - vidim tudi, da se ti naenkrat "ne zdi tako ključno" praznovati "upora" na ta dan!
    super, očitno si končno dojel zapisano - kar je svetlobna leta več, kot zmore ministrica za kulturo :))
    .

    na koncu še par besed o slavnih demonstracijah tiste "Fronte za svobodo vesolja" (menda se je pojavilo kakih 1000 mandeljcev, kar je precej manj, kot je število različnih IP-jev, ki so prebrali ta prispevek).
    torej - česa bolj bednega, kot je bilo to zborovanje, si sam ne bi zmogel izmisliti.
    ampak pustimo druščino tistih dobro hranjenih, lepo oblečenih zdolgočasenežev, okrašenih s komunistično ikonografijo in z majicami s portreti dosmrtnega diktatorja "Socialistične federativne republike", ki je že 20 let na smetišču zgodovine, kako svarijo pred "fašizmom in nacizmom" natanko v slogu popreproščene propagandistične dihotomije, ki sem jo orisal v svojem prejšnjem komentarju.
    osredotočimo se raje na podpisnike njihovega "manifesta".
    med temi nominalnimi "uporniki" najdemo podmladke vladnih strank in podobne provladne organizacije, med njimi "možganski trust" LDS - Liberalno akademijo, pa tisti Polituss, pofočkale so se tudi vse provladne kulturniške organizacije (in s tem svoje delovanje označile za "socrealizem"!?), najbolj žalostno pa je, da se je tam pojavil tudi ŠOU (so za pristanek na prorežimsko jodlarijo vprašali vse študente, ki jih formalno zastopajo?!).
    kaj je torej bilo uporniškega pri tej debilni manifestaciji vseh provladnih organizacij - v državi, v kateri ima nominalna levica itak absolutno oblast?
    ajde, če bi vsaj na dostojen način prakticirali pravico do svobode združevanja in demonstriranja - ampak pravica do prikazanega prorežimskega trobljenja je bila pa ja zagotovljena celo v režimu partijskega enoumja, ki ga je nekoč priborila Osvobodilna fronta! :))
    mogoče je bila pa v tem poanta?
    le tisto silno opevano "uporništvo" je nekam izpuhtelo... :))

    ne da bi se hvalil, ampak resnično se mi zdi, da je v prav vsaki črki na mojem blogu neskončnokrat več uporništva, vrednega "kritičnega intelektualca" v kateremkoli režimu - kot so ga prikazali ti samozvani nominalni "uporniki".
    tudi če se ne bi označili zgolj za "Fronto za osvoboditev tega", pač pa tudi "onega sveta" :))

    OdgovoriIzbriši
  25. Anonimni pravi ...
    Dan spomina na žrtve totalitarizmov - ali lahko raje kar konkretno naštejemo: Dan spomina na žrtve fašizma, nacizma in komunizma.

    Da ne bo kakšnega nesporazuma.


    Nisi pozabil napisati se kapitalizma in demokracije? Tudi tedva rezima imata svoje zrtve. Tudi demokraticne drzave so pobijale in pobijajo... Kapitalizem pa tako ali tako unicuje malega cloveka...

    OdgovoriIzbriši
  26. Komunistični in jugo poden se vedno pripodi namerno metati gnoj povsod tam, kjer se zasnuje neko pozitivno raziskujoče razmišljanje - ki je vedno le na demokratični strani v naši državi, žal še zmeraj polni komunističnih in jugo lopovščin ter oblastne obsedenosti.
    Predlagam, Peter in drugi komentirajoči, da take bednike ne opazimo.

    OdgovoriIzbriši
  27. Anonimno - nov
    Halo, Peter Štrovs, poslal ti bom knjigo "Proti" - največjo in v tem času nadvse informativno diskusijo, ki razkriva resničen pojav druge sv. vojne in KP pri nas. Več kot sto piscev iz vseh kontinentov, precej doktorjev zn., profesorjev, udeležencev tistega časa in razmišljajočih raziskovalcev - škoda, da te med temi ni bilo zraven. Moj e-naslov: alojz.stanich@gmail.com. V redu?

    OdgovoriIzbriši
  28. Kaj pravite potomci generacije komunistov? Znanju in argomentom je težko parirati. Ne preostane vam drugega kot blefirati in spet blefirati. To je vaša specialiteta in do tu seže vaše znanje. Kljukci premorejo kolikor zmorejo.

    OdgovoriIzbriši
  29. @Peter
    Jaz že zmorem sam, veš.
    Seveda se ne strinjam s teboj.
    'Tavtologija' ne dela vsaj v dneh pomenih.
    1. Upiramo se lahko vladarju, predsodkom, rasizmu, bolezni ... Upor torej ni nujno proti okupatorju.
    2. Pri nas očitno upor ni bil tavtologija, glede na to, da so eni šli mirno paktirati z in blagoslavljati vojsko, ki je zasedla naše ozemlje.

    Vidim pa, da nima velikega smisla razpravljati, čim začneš uporabljati besede 'komunajzarski in podobno.

    Mimogrede, Rusov je v drugi svetovni vojni padlo 20 milijonov, ko so se borili proti Nemcem. Toliko o paktiranju.

    Še vedno mislim, da je nasprotovanje dotičnemu datumu nima velikega smisla, važna je ideja ...

    OdgovoriIzbriši
  30. Pravzaprav se mi ne da preveč ukvarjati se s temi ideološkimi debatami. Bova raje kdaj kakšno o slikarstvu rekla ...

    OdgovoriIzbriši
  31. @Alojz Stanič:
    hvala.

    @Arjan:
    ? kot en mimo drugega...
    no, jaz sem že vse povedal, lahko prebereš še enkrat.
    če bi rad razmišljal o žrtvah WW2, je pa tu lepa preglednica.
    v SZ je padlo skoraj 11M vojakov in 12M civilistov, dobrih 23M je bilo 13,7% predvojne populacije. strašna cena.
    daleč najslabše pa jo je odnesla Poljska - izgubila je dobrih 16% državljanov.
    Nemčija je izgubila 7,2M ljudi, (od tega so tam pobili Judov 160.000), 11,4% predvojne populacije. ja, Nemcev je padlo več kot za en holokavst (6M).
    zloglasna kvizlinška Norveška je imela denimo vseh žrtev 9.500 ali 0.32% populacije - okupacija in državljanska vojna pa sta Slovence stala 95.000 življenj, kar je relativno 15-20x več.

    o paktiranju, narodnih izdajalcih in kvizlinštvu bi vseeno morali pogledati celoviteje (ti vem da ne boš, bo pa mogoče kdo drug).
    pred WW2 je bila SZ edina komunistična država na svetu, svetovno vojno pa je (čisto po Leninovi doktrini) zlorabila za širjenje komunističnega imperija (ne le v Evropi).
    za železno zaveso je več desetlij ostalo kup okupiranih in anektiranih držav (baltske države, finska Karelija in polovica Poljske). tu gre za čisto okupacijo.
    v ostali vzhodni Evropi pa se je sovjetski komunistični imperializem zadovoljil s kvizlinškimi režimi.
    tudi pri nas, a ne? tega Tita so v Stalinovem krogu za komunajzarskega kvizlinga, ki bo prevzel Jugoslavijo, predestinirali že pred vojno. res je tudi, da je bilo kandidatov več, je dal pa zločinec Tito že v Moskvi ovaditi in pobiti kakih 35 ljudi, vso konkurenco.

    terminologija skratka obstaja (okupatorji, kvizlingi, narodni izdajalci) - le percepcija dogajanja v polpretekli zgodovini je pri nas podobno pomanjkljiva in sprevržena, kot je sprevržen lažnivi kult okoli tega sramotnega "Dneva upora proti okupatorju".

    OdgovoriIzbriši
  32. Eh, jaz mam pa problem z eno osnovnih postavk vsega tega tvojega zavzemanja za revizijo zgodovine - da je komunistična partija *zlorabila* vojno za prevzem oblasti in predrugačenje družbe. Zlorabila? Aja? A tisti prejšnji družbeni red je bil pa tako dober in kul, da bi se bilo najbolje kar vrniti v svobodo in srečno življenje tistih dni?

    In zakaj se vedno v tvojem paketu s fašizmom vedno pojavlja samo komunizem, ne pa tudi (recimo) imperializem in kapitalizem?

    Glede OF - obešaš se na par podrobnosti in na ta račun hočeš diskreditirati celotno zgodbo, ki je bila suma sumarom pozitivna. Vleči nevem kakšne zaključke iz časovnega razpona med 27. aprilom in 22. junijem so pač sposobni samo takšni kvazi-zgodovinarji z revizionistično agendo...

    OdgovoriIzbriši
  33. @anonimni:
    dajmo tole postavit v en normalen kontekst, ker vidim da kljub mojemu prizadevanju nekakšni anonimni levičarski aktivisti vedno bolj krčeviti zganjajo nekak ideološki boj.

    - "revizijo zgodovine"?
    zavzemam se za objektiven pogled na našo dejansko zgodovino, vključno z dejstvi, ki so bila prikrita v službi nekdanjega enoumja.
    težnje po reviziji "zgodovine NOB" pa zaznavam že nekaj časa in temu ostro nasprotujem! današnja nominalna levica "slavno zgodovino NOB", kakršno so zmagovalci napisali s povsem prostimi rokami in z njo v šoli prali možgane tudi meni - namreč postopno potvarja v falsifikat, ker jim to danes pač ustreza. "komunistična revolucija" denimo - kot da bi se te nekoč svete sintagme danes sramovali. odločno sem proti tovrstnemu revizionizmu!

    - ne vem če je bil predvojni družbeni red nevemkako kul, je bil pa najbrž podoben kot v ostalih srednjeevropskih državah.
    namesto da bi po vojni parlamentarno demokracijo okrepili, gospodarstvo pa še odprli in liberalizirali - je pa zmagovita kamarila izvedla državni udar, razmontirala zametke demokracije in uvedla kvizlinški režim v fukciji sovjetskega imperializma.
    daj, anonimnež, no - eno je vojska, drugo oblast. kje piše, da bi moral neki diletantski ključavničar, le zato ker je bil na čelu zmagovitih gverilcev - biti izmed milijonov tudi najbolj sposoben za vodenje politične in gospodarske oblasti? za vsak slučaj se je dal nastaviti dosmrtno :))
    to prej kot na karkoli drugega - spominja na čilsko vojaško hunto po umoru Allendeja in podobne zadeve.

    - v "mojem paketu" se "imperializem" vendar vseskozi pojavlja!
    - "angleški imperializem" je tisto, proti čemur se je naperila naša Protiimperialistična fronta v času, ko sta Hitler in Stalin v paktu zasedla že vso Evropo, razen VB.
    - "sovjetski imperializem" pa je tisto, česar nekateri še danes pri nas enostavno nočejo registrirati.

    - pa - ne vem če je bila zgodba z OF "suma sumarum pozitivna".
    kar se mene in današnje Slovenije tiče, je bil ekskurz z AVNOJ-sko Jugo, z dosmrtnim diktatorjem in diktaturo Komunistične partije - povsem odveč.
    De Gaulovi partizani so Francozom z vsem tem denimo prijazno prizanesli.

    - in o 27. aprilu:
    če so izbrali natanko določen dan zaradi konkretnega dogodka - in to povzdignili v svetinjo, vredno vsakoletnega uradnega "obhajanja" - bi stvar vendarle morala držati vodo. pa je ne.
    tu gre za princip.

    OdgovoriIzbriši
  34. Eh, vidiš, še vedno nisi sposoben obsoditi kapitalističnih in imperialističnih zločinov, ampak se vedno vračaš na isto noto pljuvanja po komunistih, zelo partijsko... Kako naj potem takemu verjameš, da želi 'objektiven pogled na našo preteklo zgodovino'

    BTW, po bitki je lahko biti pameten. V primeravi z družbenim redom pred drugo svetovno vojno so komunisti dejansko nekaj obetali, čeprav se je poskus na koncu izjalovil. Mimogrede, juga se je po vojni čisto spodobno razvijala in začela nazadovati šele v sedmdesetih. Reči tistemu režimu diktatura je pa malce prehuda, ta konstrukt pač obstaja v glavah vas revizionistov...

    Ko ravno omenjaš De Gaulla - razlika med franozi in nami je zgleda v tem, da so pri nas edino komunisti imeli jajca in organizirali odpor, vsi ostali so imeli enake možnosti, pa so raje pomagali genocidnemu okupatorju.

    OdgovoriIzbriši
  35. povedal ti bom, kako sam intimno gledam na tiste zadeve.

    predvsem sem hvaležen, da mi je dano živeti v lepšem času - okoli WW2 je bilo sranje, kamorkoli si se obrnil.

    jaz bi se po moje med prvimi znašel v hosti in nobene garancije nimam, da ne bi v svoji celici postal celo partijski politkomisar (kot je bil denimo Bučar)...

    še Jalta: srhljiv sestanek kriminalcev.
    O Stalinu ne bom zgubljal besed.
    Ćurćhil... Angleži so naše ljudi prodali za Koroško, v smrt. dvojna izdaja. in, ja, Britanski imperializem ni hec - kolonije zahodnih imperialistov so se izpod imperialističnega jarma osvobodile šele na začetku 60-tih ali tam okoli. Indija prej, Hong-Kong šele pred kratkim (pazi, dobili so ga v vojni za opij!)
    RusWelt - mirno so gledali, kaj delajo Japonci v Mandžuriji in kaj se dogaja z Evropo - rabili pa so "na gobec" v obliki Pearl- Harbourja. ne smemo tudi pozabiti, da je v ZDA tedaj še vedno vladal apartheid, primerljiv s tistim v JAR v 90-tih (nacistična "evgenika" pa je imela v 30-tih svetovno bazo ravno v ZDA).
    in glavno, kar se v glavnem premalo ve - sistematično zavezniško masakriranje civilistov je objektivno zločin. že pred atomskima bombama so na Japonskem s klasičnim bombardiranjem pobijali po 100.000 civilistov/na dan (beri spomine McNamare!), o (nepotrebnem!) uničenju Dresdna in drugih nemških mest si pa najbrž tudi že slišal.
    .

    kar pa vse ne spremeni dejstva, da je pri nas okoli 27.4. zgrajen lažnivi kult.
    niti dejstva, da je bilo tisto paradiranje pripadnikov prorežimskih organizacij, okitenih s komunistično ikonografijo (na Poljskem bi za to lahko dobili do 3 leta zapora!), žalitev za kakršnokoli idejo upora.

    OdgovoriIzbriši
  36. peter, sicer zelo rad berem tvoj blog in se v marsičem strinjam s teboj, moram pa v eni točki pritegniti arjanu - zakaj je potrebno uporabljati izraze, kot je "komunajzarji"? Čeprav nimam o komunizmu nič boljšega mnenja kot ti, pa se mi uporaba slabšalne oblike ne zdi na mestu, saj diskvalificira tudi tisto pošteno ljudstvo, ki v komunizem resnično verjame, pa čeprav morda zgolj iz naivnosti.

    Podobno se mi ne zdi potrebno uporabljati tudi slabšalnih nazivov za nacizem ali fašizem. Saj so že ta "neposlabšana" imena dovolj slaba, ali ne?

    OdgovoriIzbriši
  37. @Peter - no, pa smo nekam prišli - celo strinjal bi se z večino povedanega. Ne sicer z zaključkom - morda bi bilo treba le preimenovati 27. april nazaj v Dan OF, zaradi mene tudi v dan proti-imperialistične fronte... Prejšnje ime praznika je bilo čisto kul in ni rabilo post-osamosvojitvenih sprememb, pa tudi Dunajska/Slovenska bi lahko ostala enotna s starim imenom...

    OdgovoriIzbriši
  38. @Blitz:
    torej - jaz izraza "komunajzarji" nikoli v življenju nisem uporabil, dokler mi pred dobrim mesecem ni nekdo izmed komentatorjev tega izraza serviral, pritožujoč se, če se prav spomnim, da janševike pejorativno imenujem "janševiki", glede komunajzarjev pa da se krivično šparam :))

    čeprav se meni sladko jebe glede teh nazivov, pa ti moram ugovarjati tudi vsebinsko.
    pri nacizmu in fašizmu potreba po sinonimu ne obstaja, ker kot pejorativ funkcionirata že sama izraza.
    pri komunizmu pa je, vsaj pri nas, drugače.
    na dejstvo, da je po praktični izkušnji s socialističnim ekskurzom neokusno selektivno opevati nekakšne stare ideološke floskule - se da najenostavneje opozoriti s pejorativom. namenjen je praksi, ne teoriji (čeprav - "do oblasti s terorjem", "diktatura proletariata", "uničiti razrednega sovražnika"... ne zveni mi niti ta teorija preveč idealno...)

    @anonimni:
    vidiš, s tvojim zaključkom se pa jaz ne morem strinjati. pa sva spet na začetku, kenede :))

    OdgovoriIzbriši
  39. Hehe, ja - internetne debate so sicer neskončno zabavne, a precej neproduktivne.

    OdgovoriIzbriši
  40. Tudi meni ni všeč izraz komunajzer. Po mojem mnenju implicira nekoga, ki sploh ni komunist. Komuniste je zato bolje imenovati to, kar so.

    Izraz janševik pa si je baje izmislila Dragica Š. N. (žena diplomata, ki ga je odpeljala iz Vatikana), neskončno privržena radikalcem iz LDS. Izraz uporablja za diskvalifikacijo svojih ideoloških nasprotnikov. V slovenskih spletnih debatah se je že precej prijel. Ampak kdor na tak način uporablja ta izraz, s tem daje tej bruseljski sramoto simbolično podporo.

    OdgovoriIzbriši
  41. peter, jaz tega problema nimam, zame je tudi komunizem podobno kot fašizem že v osnovi zlo. Neštetokrat smo že o tem razpravljali, zame je komunizem tisto, kar sta utemeljila Marx in Engels in to je zlo, ker nasprotuje človekovi biti in ker že v teoriji predvideva drugorazrednost oziroma kar uničenje dela pebivalstva, ki mu nasprotuje.

    Zato je zame dodatna psovka nepotrebna - zame so Stalin, Hoxha in Kim Il Sung komunisti par excellence. Tito pa je le mešanica komunista in monarha, ki pa je uporabljal komunistične metode.

    Seveda ne uporabljam niti izraza janševik, saj gre pri tem za podobno zmerljiv izraz kot pri komunajzarstvu.

    Ervinator, vem, da se dragica z iznajdbo hvali, kjer stigne, ampak ji ne verjamem, ker se itak od jutra do večera samo hvali. Se pa strinjam, da izraz uporablja za diskvalifikacijo svojih ideoloških nasprotnikov. Prav zato je meni ta izraz tuj, tako kot mi je tuje "komunajzarstvo". Po mojem gre pač le za orodje diskvalifikacije, kadar želi nekdo s tem ojačati svoje sicer nezadostne argumente.

    OdgovoriIzbriši
  42. jaz okoli vzdevkov resnično ne bi preveč dramatiziral.
    kera Dragica? za "janševike" sem jaz prvič slišal pred pol leta na Radiu Ga-ga in mi je šlo pač takoj v ušesa.

    zdaj pa tako - razpravljati o "liku" Pravega Komunista se mi zdi "so 80-es" aka čist mim.
    za Socialistično Republiko Slovenijo (in pač SFRJ) ter tisto Partijo (KP-S-J, ZK-S-J) s komunajzarji vred je značilen predvsem pragmatizem take vrste, da je znala, če je od nekod pač padla taka komanda, čez noč obrniti ploščo za 180°.
    kdo je torej, če že hočeta, pravi Komunist - tisti, ki je gnal stalinizem tudi po Informbiroju in končal v partijski poboljševalnici na Golem otoku - ali tisti, ki je v trenutku snel Stalinovo sliko in začel med "tovariši" nemudoma iskati "informbirojevce"? ali pa o samoupravljanju, TOZDih, SISih in podobnih sisah. dajta ga no srat...
    pa menda ne bomo 20 let prepozno pisali "karakteristik", silili reveže naj se spovejo (podajo "samokritiko") in skratka iskali "Pravega Komunista"? tega mitološkega Komunista, toliko vama lahko izdam, gotovo nima smisla iskati ne med nominalno levičarskimi tranzicijskimi milijonarji, ne na RedBooku, ne drugje okoli Pahorja, še manj med že večkrat omenjenimi ostalimi nominalnimi "uporniki".

    pri vseh totalitarnih režimih je ideološka navlaka le in samo sredstvo za "mutenje vode", možnost za to, da na površje priplava drek, pa je v "mutni vodi" pač primerno večja (tu ne govorim o Pahorju, pač pa o raznih ključavničarjih, tesarjih (mjav mjav) in podobnih kalibrih)
    :))

    OdgovoriIzbriši
  43. ups, še eno besedo sem prej pozabil: Kitajska.
    kje v tej ogromni formalno komunistični državi danes iskati našega hipotetičnega Komunista? :))

    OdgovoriIzbriši
  44. Jaz nisem pisal niti o "pravih komunistih" niti o liku "Pravega Komunista", in prav tako ne vidim razloga za debato o tem. Kdor pa piše o čem takem, ali na primer o komunajzerjih, naj po možnosti pojasni, zakaj in za koga uporablja ta izraz.

    Pe še to: Dragica zatrjuje, da je izraz janševiki skovala spomladi 2005.

    OdgovoriIzbriši
  45. takoj ko sem prišel z morja in opazil vajina komentarja, sem se mislil tovrstnim pejorativom vnaprej javno odpovedati, ker mi stvar dol visi in da ja ne bi po nepotrebnem koga jezil za previsoko ceno - da bi jezenje tistih, ki so tega potrebni, zvodenelo.
    ko pa sem se lotil pisati odgovor, sem hitro še malo razmislil - in prišel do ugotovitve, da komunist sploh ne obstaja. da bi tega komunista poudaril, sem napisal kar "Pravi Komunist" in enkrat celo "mitološki Komunist".
    naj torej rezultat tistega razmisleka strnem kar najbolj jasno:
    komunisti ne obstajajo - obstajajo le komunajzarji :))

    OdgovoriIzbriši
  46. peter, zame je pravi komunist Stalin. Pa Ceaucescu, Mao in Pol Pot. Tisti, ki verjamejo le v dobre reči komunističnega nauka, pa so le napol komunisti ali pa celo samo socialisti. Da ne rečem kristjani :wink:

    OdgovoriIzbriši
  47. Blitz, katera dela od Marxa in Engelsa si pa prebral? Marsikakšno je namreč na obveznem kurikulumu pri sociologiji, politični ekonomiji in politologiji, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu. In v katerem delu se skriva tisto zlo?

    OdgovoriIzbriši
  48. Marko, za uvod ti predlagam "O židovskem vprašanju", za krvavo ogrevanje "Manifest komunistične partije", za totalitaristično pojedino pa sam veliki Kapital.

    OdgovoriIzbriši
  49. ervinator, ti si načitan, pa bi te vprašal

    v eni naslednjih rund kanim prebrati komplementaren par manifestov totalitarizma, pa me zanima, kaj od naštetega mi priporočaš prebrati hkrati z delom (imamo slovenski prevod) Moj boj?

    OdgovoriIzbriši
  50. Komplementaren je Manifest. Ne bi pa izgubljal veliko časa s Kapitalom (sam sem prebral le določena poglavja). Posebno zanimivo branje, z zgodovinsko vrednostjo, so naši Dokumenti ljudske revolucije.

    OdgovoriIzbriši
  51. Manifest torej.

    Makso Šnuderl, "Dokumenti ljudske revolucije" -to je vendar klasika!
    knjigo seveda poznam, še več - imam jo :))
    Marko, daj to preberi, res toplo priporočam!

    OdgovoriIzbriši
  52. Gre za zbornik sedmih debelih knjig (uredil Tone Ferenc). Najbolj zanimiv je seveda prvi zvezek, do sredine leta 1942.

    OdgovoriIzbriši
  53. jaz mam original, natisnjen takoj po vojni, ene knjižice, dokumente pa je zbral Makso Šnuderl.
    mislim pa da gre za obdobje od 42 do 45, torej ni prvi zvezek (morm preverit), je pa tudi ta vsekakor jako zanimiva.
    Ferenc je najbrž svojo zbirko uredil kasneje.

    OdgovoriIzbriši
  54. Haha, Das Kapital za totalitaristično pojedino, pa ti nisi normalen. Eno izmed najbolj pertinentnih analiz kapitalizma bi pa lahko malo mileje sodil, ervinator. Beri Marxa kot razmišljujoč človek, ne kot antikomunistični pacient.

    Peter, ti pa raje ne beri Kapitala, tam je preveč ekonomije za tako ideološko oprano glavo, kot je tvoja. Boš razočaran, samo bluzenje o akumulaciji kapitala in presežnih vrednostih, skupaj s starinskimi enačbami, nobenih pozivov k pobojem drugače mislečih.

    Preberi si od Marxa Cenzura in svoboda tiska - tam Marx lepo opravi z blodnjami mladih slovenskih neoliberalcev o (medijskem) trgu kot najboljšemu arbitru (medijskih) družbenih razmerij.

    OdgovoriIzbriši
  55. Marko, ta Marxova "pertinentna analiza kapitalizma" je materialistično-znanstveno utemeljila delovna taborišča in v na račun vrednote dela razvrednotila človeka. Glede tega ni treba odkrivati tople vode, je pa razumljivo, če katerega komunističnega vernika zaradi tega popade smeh.

    OdgovoriIzbriši
  56. Ervinator, kdo je tvoj dobavitelj robe, tudi jaz bi to kadil...

    OdgovoriIzbriši
  57. No no, ervinator, nikarte tako besno. Marx je analiziral delovanje kapitalističnega sistema, njegove analize vzdržijo še danes. Za razliko od branika svobode Miltona Friedmana, ki si je rad dopisoval s klavci tipa Pinochet, je Marx v maniri socialnega demokrata ostro bičal avtokrate in kapitalistično izkoriščanje delavstva.

    Če pa so se njegovega dela polastili Stalin in njemu podobni, to ni Marxova krivda. Normalno razmišljujoči ljudje Marxa ne beremo tako kot ti in Stalin. A sta si v sorodu?

    OdgovoriIzbriši
  58. Marko, si gledal film Sovjetska zgodba? Ker nas boš gotovo razsvetlil, kaj vse ni držalo. Je bilo pa tudi kaj o Marxu.

    OdgovoriIzbriši
  59. Nisem gledal tega filma, sem pa bral Marxa. Ervinator in Blitz govorita neumnosti.

    OdgovoriIzbriši
  60. Marko, tudi jaz bi rad bral Marxa!
    kaj mi pa ti njegovega priporočaš, da bi bilo komplementarno z delom Moj boj?
    Marko, kateri so pravi evangeliji totalitarizmov?
    jaz sem doslej prebavil le Stalinovo Pitanja Lenjinjizma in 2. del Baik Bongove Biografije Kim Il Sunga, kjer sem se poučil o ideji džuče.
    pomagaj mi!

    OdgovoriIzbriši
  61. Kolikor mi je znano, Marx ni napisal ničesar podobno "monumentalnega", kot je Moj boj. Slednji je precej dolgočasno branje oz. nabijanje v tri krasne.

    Za večino Marxovih del tega ne moremo trditi, zaradi česar je Marx še vedno stalnica v vseh učbenikih (politične) ekonomije, marksizem pa uveljavljen (predvsem na Zahodu, na Vzhodu dominira vulgoliberalizem) način analize družbenih odnosov v kapitalizmu.

    OdgovoriIzbriši
  62. Marx je strokovnjak na vsakem področju -
    sam sem denimo na to alergičen, ampak ves cvet slovenske likovno-teoretske, pa tudi umetnostno-zgodovinske stroke se neverjetno rad sklicuje na prej omenjenega. saj razumem, ko so zagovarjali svoje diplome in doktorate, je bila norma 5-10% vsebine citatov Marxa - ampak govorim ti o danes!
    Marx je, se pravi, tudi umetniški vzornik, učitelj in referenca. a je tako?
    tudi jaz bom začel brati Marxa! :))

    OdgovoriIzbriši
  63. Določen del populacije hoče novi svet zgraditi na novih temeljih, sedanje pa zravnati s tlemi. Takšna brezglavost je še razumljiva za najstniška leta, kasneje pa razumni človek pridobi širino in svet tudi bolje razume. A nekateri pač ne - komični primer teh, ki ne, so zelo aktivni v Delavsko-punkerski univerzi na Metelkovi. :)

    Če kdo o Karlu Marxu piše kot socialdemokratu, s tem enostavno razkrije, da njegovega dela ne razume. Marxovi komunisti so bili namreč ideološki nasprotniki socialdemokratov (zapisano v Manifestu). Za koalicijo z njimi se je Marx odkrito zavzemal zgolj iz taktičnih razlogov, da bi komunisti prišli na oblast. Medtem ko so socialdemokrati zagovarjali demokratične politične procese, so se Marxovi komunisti zavzemali za nasilen prevrat. Lenin ni Marxovih idej zlorabil, ampak jih je dokaj verno uresničeval. To nazorno pokaže tudi film Sovjetska zgodba.

    Kar se pa tiče velikega Kapitala, v branje priporočam prof. Tineta Hribarja. Prav on je filozofsko argumentiral trditev, ki sem jo navedel zgoraj: da Marxov nauk v temelju vzpostavlja resnična delovna taborišča.

    OdgovoriIzbriši
  64. omenjaš Lenina, pa sem se spomnil še ene izjemno pomembne zgodovinske osebnosti, ki pri naših levičarskih filozofskih aktivistih ostaja krivično prezrta:
    Fritz Platten.
    Kdo ve, ali bi bil Marx danes tukaj tako živ, če ne bi požrtvovalni Fritz Platten po februarski revoluciji Lenina iz Švice v zapečatenem vagonu skozi Nemčijo izvozil v Rusijo, da je izvedel še oktobrsko revolucijo (od tu naprej pa tudi Marko zna)
    :))

    OdgovoriIzbriši
  65. Morda bi moral bolj brati Marxa kot Hribarja, ervinator. Če bi ga, potem bi vedel, da je Marx kapitalizem označil za revolucionaren družbeni red - nič namreč ne spreminja tako hitro, močno in nasilno odnosov v družbi kot prav kapitalistični način produkcije. Schumpetrov (evfemistični) pojem kreativne destrukcije ti je morda bolj znan, ampak utemeljen pa je v Marxovem uvidu v delovanje kapitalizma.

    Seveda je vsaka revolucija nasilna, tako komunistična kot kapitalistična. To je lepo pokazal Lenin v svojem delu Imperializem kot poslednji stadij kapitalizma. Medtem ko se zgražaš nad prevratništvom komunistov, pozabljaš na krvav davek, ki so ga za apetite evropskih držav (le katera od njih je bila demokracija in ne pohlepen imperij?) plačevali od Afrike do Azije.

    Oba se bosta morala navaditi Marxovo delo ocenjevati v konteksu časa. Kapital je bil objavljen l. 1867, torej dve leti zatem, ko so branik demokracije, velike ZDA formalno (ne pa tudi dejansko) nehale biti sužnjelastniški red. Socialdemokracije takrat še sploh ni bilo, ker pač ni bilo veliko demokracije - delitve v socialističnem gibanju so nastopile po Marxovi smrti.

    V Marxu za nazaj brati utemeljitev delovnih taborišč in stalinističnih ekscesov je zato deplasirano. Filozofarji kot je Hribar pač imajo to svobodo. Resni preučevalci zgodovine in ekonomije pač ne.

    OdgovoriIzbriši
  66. Marko oziroma Kriptoproletarec, seveda je treba brati stara komunistična dela v kontekstu časa. Ampak tvoje branje to očitno ni. Saj imaš celo o evropski zgodovini slabo predstavo. Nemara celo trdiš, da v Marxovem času še niso obstajale socialdemokratske stranke? ROTFL
    Mimogrede, seveda ima Marxovo delo visoko sociološko in ekonomsko vrednost. Ampak utemeljeno je na totalitarni ideologiji. Glede na to, kar sam zagovarjaš, je tvoje izvijanje oziroma nasprotovanje videti precej boleče. Ne bom začuden, če je tudi Noam Chomsky zate deplasiran.

    OdgovoriIzbriši
  67. Ne, ervinator, pravim, da so delitve v delavskem gibanju (socializmu) zares nastopile šele po Marxovi smrti. Kar se pa socialdemokracije tiče - ta je bila najbolj močna v Nemčiji, kjer je bila do leta 1890 prepovedana.

    Marxovo delo ni utemeljeno na totalitarni ideologiji. Ta se je z leninizmom in stalinizmom razvila šele kasneje. Če so ideologi gradili na Marxu, to ni krivda slednjega.

    Pa tudi noben kriptoproletarec nisem, janševik paranoidni, spet se ti prikazujejo duhovi.

    OdgovoriIzbriši
  68. Da so velike Marxove ideje Lenin in drugi komunisti zgolj zlorabili, si že povedal. Lahko isto poveš še desetkrat, dodaš še kup žaljivk, ampak s tem "prepričaš" le kakega praznoglavca in marksističnega vernika.

    Totalitarnost Marxove ideologije je zgrajena na ortodoksni razlagi vseh pojavov na iz materializma, hkrati pa dogmi o enakosti. To vodi v usodno redukcijo razumevanja človečnosti, ki jo nadomesti vrednota delo. Odločanje je izključna domena avantagarde. To je Marxova pot.


    Sam sicer ne trdim, da so Lenin, Stalin, Mao, Tito, Ceauşescu idr. v popolnosti uresničevali Marxove zamisle. Ne nazadnje je Marx itak narobe napovedal, da bo komunizem zmagal v najbolj razvitih državah, ker bo kapitalizem propadel. Že kmalu je bilo jasno, da se je hudo zmotil, saj se je razživel v manj razvitih, fevdalnih družbah. Strinjam se s Tinetom Hribarjem: če bi v komunističnih družbah dosledno izvajali Marxove ideje, bi bile posledice za podjarmljena ljudstva še veliko hujše.

    Tine Hribar o Karlju Marxu v intervjuju pri Ambrožiču:
    "On je hotel, ne samo odpravo kapitala, ampak vseh blagovnih odnosov, se pravi, trgovine, vsega tega. On je hotel popoln nadzor nad družbo. Kdo pa naj bi izvajal ta popolni nadzor nad družbo? Tako sem dokazal, da, Marx se je pogosto skliceval na Robinsona in sem dokazal, da če bi se to uresničilo, bi bila celotna družba en sam otok obupa. Se pravi, eno samo delovno taborišče, kjer ne bi bilo več trgovine, ne bi bilo več svobode, ampak bi nekdo razporejal najprej po količini dela, potem pa po tako imenovanih potrebah."

    OdgovoriIzbriši