Še 5 jih je padlo

Ker že 2 meseca nisem prebral nobene knjige, sem v četrtek nažical D., da sva šla z njeno izkaznico v knjižnico.

Zapasal mi je Kundera, zato sem pograbil vseh 7 njegovih, kolikor so jih pač imeli, ker pa je zraven Kundere tudi Kureshi, sem snel še en komad tega.

Žal moram ugotoviti, da mi je od 8 v 4 dneh uspelo prebrati samo 5 knjig.

.

Intimnost Hanifa Kureshija me je prijetno presenetila. V nasprotju z Budo iz predmestja, ki sem jo omenil v tej rundi, in ki v epsko široki hudomušni pripovedi spominja na Rushdieja, gre tu za intimno razmišljanje moškega srednjih let, ki se odloči, da bo spokal. Nobenih angleško-indijskh kolobocij, nasprotno - z zgodbo se milo identificira vsak sodoben zahodni možakar v taki ali drugačni krizi srednjih let.

1 hour well spent.

.

7 knjig Kundere sem se lotil takole: najprej najnovejšo, da vidim kje je danes, potem pa od najstarejše naprej lepo po vrsti.

Istovetnost Milana Kundere je formalno precej podobna zgornji knjigi. Novejše delo, ki je bilo napisano v francoščini, žal deluje kot prisiljen poizkus starca, ki je svoje boljše stvari že napisal. Lepo prosim, to ni Kundera!

45 minut se da bolje porabiti.

.

Šala je, nasprotno, mojster v elementu.

Zgodba, v tem primeru ponesrečeno maščevanje človeka, ki se po mnogo letih vrne v domači kraj, je le ogrodje subtilnega razmišljanja. Bolj kot šalo, ki si jo je junak privoščil v pripisu na dopisnico, naslov knjige opisuje groteskno družbo po preverednotenju vseh vrednot.

Groteskno pravim zato, ker stvari, ki bi morale bilti tragične, Kundera genialno prepleta z opisi človeških šibkosti, imanentnih vsem generacijam, v vseh družbenih sistemih. Definicija grotesknega pa je tudi konkretno, ponesrečeno maščevanje.

Kundera ni črno-bel. Izkušnja češke komunistične diktature mu služi kot poligon, na katerem z veliko empatije prikaže univerzalne človeške slabosti. Namesto da bi junake oblikoval kot absolutno dobre ali absolutno slabe, da v vsakem trenutku vedeti, da bi se dalo vloge zamenjati.

Kundera ni zagrenjen. Namesto da bi fetišiziral lastno disidentstvo, relativizira disidentstvo spreobrnjencev.

Naslovi Kunderovih romanov (nekoč je zapisal, da bi bilo vsem lahko naslov "Neznosna lahkost bivanja", "Šala" ali "Knjiga smeha in pozabe"), ne označujejo lahkotnega čtiva, ki bi izvabljal nedolžen, "angelski" smeh.

"Medtem ko je hudičev smeh razkrival nesmisel stvari, se je angelov krik, narobe, skušal radovati nad dejstvom, da je svet razumno urejen, skrbno premišljen in dognan, čudovit, dober in nabit s smislom" (Knjiga smeha in pozabe, DZS 1987, str 73)

Kundera je mojster ironije, mojster "hudičevega" smeha.

In Šala je, po mojem skromnem mnenju, ena najboljših knjig vseh časov.

.

Valček za slovo je posrečen romanček, ki se dogaja v zdravilišču za zdravljenje neplodnosti, kjer je vsaj 90% bab. Kot se za mojstra spodobi, vsesplošna kurbarija, adoptirana na češki komunizem. Lahkotno branje, prestreljeno s tehtnim razmišljanjem.

.

Življenje je drugje mi je tokrat prvič prišla v roke. Zastavljena je drugače - življenjsko zgodbo nekega pesnika pripoveduje nevtralni tretjeosebni pripovedovalec. Slog je (samo?)ironičen (vseskozi ugibaš, koliko je avtobiografskega), odraščanje nadarjenega "maminega carteljčka" pa, ko lastno neuspešnost bolj in bolj utemeljuje s "poklicanostjo", "izbranostjo" in "občutljivostjo", preide v grotesko. Groteskni posameznik v groteskni komunistični družbi pa povzroča tragedije in sam tragično konča.

Pripoved je opremljena z anekdotami in verzi znanih avtorjev, od Lermontova, Majakovskega, do Byrona in Bretona. Poleg strupene "mamice" ima v zgodbi močno vlogo tudi "slikar", ki pooseblja "pravega umetnika".

Knjiga je, posebej na začetku, smešna, da padeš po tleh.

.

Čakajo me še 3 komadi, napisani v francoskem izgnanstvu, po ruski okupaciji Čehoslovaške leta 68. Osebni kandidatki za najboljšo knjigo vseh časov, Knjiga smeha in pozabe in Neznosna lahkost bivanja, ter Počasnost, prva Kunderova knjiga v izvirniku napisana v francoščini, ki pa se je, po Istovetnosti, veselim malo manj.