Sinoči je bila v Moderni galeriji otvoritev velike pregledne razstave Janeza Bernika. Vsi so se prišli pokazat. Trajala bo v razponu od Prešernovega rojstva do smrti.
.
Na slovenski likovni sceni vlada nevarno močvirje. Vsi se med sabo poznamo, nad vsem ima roko MK, ki na leto obrne 35 milijard, denar pa v imenu ljudstva delijo tisti na položajih. Ker je predmet te scene dokaj neoprijemljiv, vladajo razni klani, krožki in druščine, vsi pa na splošno pazijo, komu se ni dobro zameriti. Rezultat je med drugim dejstvo, da v Sloveniji ne obstaja likovna kritika. O teh stvareh bi se spodobilo počasi napisati nekaj prispevkov...
.
Pravim skratka, da je izredno težko pripraviti človeka, pa naj je še tak prijatelj, da bi o čemerkoli izpljunil vrednostno sodbo.
No, sam sicer v tem primeru menim, da je vprašanje vrednostnih sodb irelevantno. Janez Bernik je ikona, njegova polstoletna vseprisotnost pa dejstvo. Vsaki sliki posebej se lahko iskreno čudim, povsem brez vsake potrebe po kakršnemkoli utemeljevanju. Vsako njegovo delo ima zagotovljeno varno, trdno mesto.
.
Zato je tole toliko bolj zanimivo:
Med pogovorom z gospodično N je iz ozadja prišel, dvorano je prečil diagonalno, gospod Z. Gospod Z se ponaša z markantno pojavo, tako da sem ga takoj prepoznal, ugotovil pa sem tudi, kar je možno le v živo, da se lahko pohvali tudi z izjemno močno prezenco. O gospodu Z vem toliko, da si je, kot novinar kulturne redakcije velikega slovenskega dnevnika, med tranzicijo po spletu okoliščin izjemno dobro omastil prste in je danes finančno neodvisen, se pravi do smrti preskrbljen. Ta podatek je povsem v neskladju z njegovo pojavo, ampak sedaj lahko potrdim, da pa ga močno potrjuje njegova prezenca.
Gospod Z je precej na glas, malo kao sam pri sebi, malo pa tudi gospodični N, s katero se očitno poznata, seveda pa sem ga razločno razumel tudi sam, ponavljal, kako je razstava škandalozno zanič postavljena in kako je izbor zanič, da bi bilo treba odstraniti in, ja, zakuriti 90% vsega, kar visi na stenah. Nato je odbrzel.
Vprašal sem gospodično N, če se gospod Z šali. Če ima tak stil, če je sarkastičen, če skratka misli resno. Čvrsto je zatrdila, da gospod Z govori izključno tisto kar misli, in to brez dlake na jeziku. Kar je za evrskega milijonarja, po mojem skromnem mnenju, edino prav.
.
Gospod Z mi je skratka polepšal večer - kaj večer, mesec!
Gospod Z je namreč prototip umetnostnega konzumenta, kritika in morda celo mecena, prihodnosti. Neodvisen, predan, zagnan, iskren, opredeljen.
Morebitna slovenska Peggy Guggenheim bo natančno take vrste človek.
Danes je gospod Z v Delu objavil uničujočo kritiko.
OdgovoriIzbrišiV torek, 13. 12., na otvoritvi razstave o arhitektu in slikarju Kobetu v Cankarjevem domu, pa je bil gospod Z, nasprotno, videti povsem izgubljen. Vsepovsod pa se je šepetalo o njegovi kritiki.
OdgovoriIzbrišiZ-jeva uničujoča kritika je sprožila plaz.
OdgovoriIzbrišiNa pamet se spomnim :
- Kovičevega strahopetnega, zapoznelega udrihanja po Berniku v Mladini, kak mesec po dogodku (povedal bi prej, a ne?),
- nato se je v pismih bralcev, tudi v Mladini, odločila Bernika vzeti v bran Spomenka Hribar,
- dokler se ni zadnjič, tudi tam, oglasil še umetnik Đoka Slak, za katerega pa tudi po večkratnem branju nisem uspel razbrati, kaj je hotel povedati.
Padajo razne teorije, ne spomnim se kje sem katero zasledil, najbolj zanimiva pa je, da naj bi IRWINI, ki so razstavo postavili, namenoma izbrali slabe slike, da bi Bernika končno razkrinkali.
Še zadnja novica: Zdenka (direktorica MG) je določeno prodajno galerijo prirediteljem nekega umetniškega sejma v tujini pejorativno označila kot "prodajno galerijo", zaradi česar so dotično prodajno galerijo tam zavrnili. Kot je včeraj v Delu napisal gospod Z, Zdenka protežira samo Škuc in Podnarja, da se mastita z ogromnimi subvencijami MK.
Še bo veselo.