petek, 23. december 2005

Monolog o BTC

Da objavljam lastne komentarje k nekemu prispevku kot samostojen post, se lahko zahvalite izključno predprazničnemu pomanjkanju veselja do pisanja. In moledovanju bralcev:
> At 01 december, 2005 17:35, Poulette said...
... po 13 uri (ko se pošteni ljudje ponavadi šele odsvaljkajo iz postelje) ...
> At 05 december, 2005 19:16, Poulette said...
... si se pa v komentarjih bolj razpisal kot v postih ... ampak nadaljuj, prosim

> At 08 december, 2005 14:44, Poulette said...
... zato se mi zdi pravzaprav škoda, da tega ne spremeniš v post
> At 21 december, 2005 22:38, Poulette said...
... odgovor o BTC-ju: svetujem, da ga daš v post, ker je ful zanimivo
*
Torej, jaz seveda trdim, da je Ljubljana z BTCjem v zadnjih 15 letih pridobila mnogo več, kot je njen stari center v tem času izgubil.
slika: center Ljubljane v 2005: vsega maš - penzija, okraski, "street",...
Izgubil je, kolikor se spomnim, Metalko, Slovenijašport, Supermarket (in nesrečnega Marcusa, ki ga pa resnici na ljubo ni niti prav dobil), Ljudsko kuhno (in kasneje največji DairyQueen na svetu), Slončka in tisto picerijo na Čopovi, kjer se je en štuk višje dobil tudi "temni gozdiček", bar na vrhu Nebotičnika, Astro, Ferromoto in zraven menzo Triglav, Varteks, izgubil je kina Slogo, Union, Vič, Šiško in Bežigrad ter pogojno Kinoteko, ter praktično vse manjše špecerije.
V tem času je tudi marsikaj pridobil, ampak Metalko, Supermarket, Slovenijašport, Slogo, Varteks, kina in manjše špecerije je izgubil dokončno.
V tem času pa se je bruto kvadratura trgovskih površin v Ljubljani povečala za, takole čez palec, 20x!
.
Center mesta tako ni več samozadosten - kdor živi v centru, tam danes ne more kupit šraufov, če jih slučajno rabi.
Ampak to ni nobena tragedija in ne vidim posebnega razloga, da bi bilo treba prebivalce starega mestnega jedra pretirano objokovati.
Od 280.000 Ljubljančanov jih večina živi v blokovskih soseskah. Sploh k mestu gravitira mnogo več ljudi, kot jih dejansko živi v strogem središču. In kot je center Ljubljane vse te ljudi servisiral nekdaj, jih tudi danes, čeprav se je vsebina malo spremenila.
Nekakšno odmiranje starih mestnih jeder je femomen, ki ga poznajo vsa mesta - Ljubljana tu kvečjemu nekaj destletij zamuja.
Ena stvar je ta naravni proces:ko mesto postaja atraktivno, ko se fasade lepšajo in odpirajo lokali, raste tudi cena. Ljudje si tam vedno težje privoščijo stanovati, sploh če upoštevajo težave s parkiranjem in potrebo po ugodnih nakupih. Povečevati pa se začne delež reprezentančnih poslovnih prostorov in lokalov ter dragih trgovin. Poznamo mesta, kjer so posamezni predeli zaradi tega praktično izumrli. Londonski City, poslovno, finančno središče z bleščečo arhitekturo, je zunaj delovnega časa mrtvo mesto. Enako se dnevno napolni in izprazni Manhattan (kar je posebej dobro vidno, ko zmanjka elektrike ali ko štrajka mestni potniški promet).
Ljubljanskemu staremu mestnemu jedru se tega ni bati. Zaradi blokad, kot so spomeniška zaščita in slaba prometna infrastruktura, se bo trend ščasoma verjetno obrnil - ko bodo ljudje pobegnili in lokali izgubili promet, bo cena kvadratnega metra padla. Stanovanja bodo spet atraktivnejša in ljudje se bodo naselili. V tržnem sistemu vlada med skrajnostima v vsakem trenutku neko ravnotežje, prehodi so postopni in opazni šele na dolgi rok.
Posebej pa je treba poudariti, ker nekateri radi pozabljajo, da ljubljanski center že dolgo ni bil tako živ, še nikoli pa ni bil tako bleščeč. Spomnim se, kako je bila Stara Ljubljana pred 20 in več leti zanikrna - fasade razpadajoče, smrdelo je po poscanem in plesnivem, večji problem je bilo ne videti, kot videti podgano, lokalov pa praktično ni bilo.
Stara Ljubljana je danes bleščeča, obnovljena in živa. Plaža je polna, sobotna tržnica še vedno rulz, izbira v ribarnici pa gladko poseka celo Dalmacijo. Trubarjeva ulica je bila dom najhujših socialnih primerov, pred par meseci pa si je tam blizu kupil novo stanovanje preds. vlade. Obrežje Ljubljanice je obnovljeno, v vodo se mečejo Easy-Jet Škoti, Knafl je živ, namesto zanikrne tiskarne je pri Zmajskem mostu bleščeča Pravna fakulteta, namesto osnovnošolskega kina je mesto dobilo praktično Unionsko dvorano, našteval bi lahko brez konca. Premislite, brez česa bi raje Čopovo - brez gostilnice Slonček, ali brez Millerja?
.
Lokacije današnjih nakupovalnih centrov lepo prekrivajo recimo 20 let star zemljevid umazane industrije, ki je bila posejana na obrobju mesta. Industrijske cone v Mostah, Šiški in na Rudniku se hitro spreminjajo v poslovno-trgovska središča. Trend je prisoten povsod po svetu, v postkomunističnem delu Evrope pa je bil v zadnjih letih posebej intenziven.
V tem tragedije ne morem videti, pa če se ne vem kako trudim. Poslovno-trgovska dejavnost je na vse načine bolj ekološko sprejemljiva od kakršnekoli industrije. Določena mestna območja so se čez noč opremila z infrastrukturo in oživela; urejeno nakupovalno središče z novimi, razkošno dimenzioniranimi cestami, pločniki, krožišči in predvsem parkirišči, zadnje čase celo v garažnih hišah, z javno razsvetljavo, prijaznimi izložbami in gostinskimi lokali, je za mesto vsekakor boljše kot mrtvo, ograjeno, zaprto industrijsko območje, kakršna je do danes ostala večina lokacije Litostroj (na sliki).
.
Nakupovalna središča na preriferiji razbremenjujejo Center, veliko avtomobilov se središču lahko izogne, predvsem pa je zgoščanje lokalnih središč usluga prebivalcem velikih spalnih naselij. V primeru Ljubljane je mesto v celoti v zadnjih letih precej napredovalo - postalo je prijaznejše do prebivalcev. Mestno središče pa je, razbremenjeno poceni trgovin, dobilo možnost da se profilira kot žlahtno staro mestno jedro in prestolnica države. V tem ni nič slabega.
.
*
BTC se od Rudnika in podobnih središč razlikuje predvsem po tem, da je organizirano kot zasebna družba, vso neznansko kvadraturo pa trgovcem oddajajo v najem. Meni to, da je nekdanji skladiščnik Mermal z zvitim lastninjenjem prišel do ogromnega premoženja, ni niti malo simpatično. Še precej manj mi je simpatično, da je pogoltni posameznik Oven sam lastnik 3% BTC-ja. Koncentrirano lastništvo fenomena, ki vedno močneje vpliva na življenje Ljubljane, razumljivo ni simpatično niti mestnim oblastem. Da bi se izognili podobni situaciji, so npr v Splitu omejili velikost bruto trgovskih površin, ki jih upravlja zasebna družba, na 10.000 m2.
.
Kljub tem pomislekom pa lahko kot potrošnik radostno ugotovim, da je BTC šolski primer uspešnega upravljanja z mestnim območjem. Mnogo uspešnejši od upravljanja fevda, nad katerim bdijo voljene mestne oblasti v kombinaciji s strokovnimi uradi.
In tega, da se tudi kakega kareja v bližini svetega mestnega središča loti zasebni kapital, se jaz ne bojim. Zasebni investitor se bo namreč krepko potrudil, da bo svoji investiciji zagotovil dobičkonosen javni program. Za razliko od strokovnjaka uradnika Prelovška, ki je s fiksiranjem ad hoc spomeniške zaščite sramotni Kolizej vrnil v stagnacijo, si Prevent ne bi privoščil mrtve, zgubarske investicije.
Uradnik strokovnjak Prelovšek je zadnjič fiksiral tudi sramoto od Cukrarne, menda z večno priročnim izgovorom, da sta tam nekoč izdihnila pesnik ali dva.
.
Slišim, da se je BTC zmenil z železnicami za povezavo s centrom Ljubljane. Dobili smo prvo progo mestne železnice.
Slišim tudi, da se menijo z Easy-Jetom za redno linijo London-BTC. BTC postaja dovolj atraktiven, da je začel funcionirati kot turistična destinacija.

5 komentarjev:

  1. V primeru Ljubljane je mesto v celoti v zadnjih letih precej napredovalo - postalo je prijaznejše do prebivalcev.

    No, pa da ne bo vse tako zelo optimisticno... meni pa se zdi, da je postalo bolj NEprijazno do prebivalcev.

    Mestni promet postaja cedalje manj uporaben -> v spicah so prenabasani avtobusi, izven spic ali bognedaj na vikende znajo voziti vedno redkeje. Kot bi bili v ZDA in ne v Evropi. Posledicno seveda vsak hoce s svojim avtom naokrog in pojavi se seveda problem pomanjkanja parkirnih prostorov, ki ga zelo zelo pocasi resujejo, ce sploh.

    Potem je tu se (ne)urejena okolica, saj razen bolj ali manj strogega centra (in nekaterih novejsih sosesk s sposobnim upraviteljem in "naprednimi" prebivalci) doloceni primerki klavrno propadajo (primer: okolica ex Kino Siska, okolica nesojenega zavrnjenega Spar megacentra etc., neposredna blizina Trzaske nekje med Ilirijo in Gimnazij Vic, pa se marsikaj bi se naslo).

    Zelezniska povezava od centra do BTC pa je po mojem mnenju en zelo ponesrecen poskus mestne zeleznice. Mislim, da s(m)o se dalec od tega. Kot prvo - vozi le "za vzorec", menda celo 3x na dan. Kot drugo, menda ne veljajo mestne vozovnice, ker ima pri nas se vedno vsak svoj vrticek (heh, doticne vozovnice bi lahko veljale tudi za vlakec in nesojeno vzpenjaco na grad...). In tretje: mogoce sem slabo pogledal, ampak se mi zdi, da je na plakatu pisalo, da traja voznja do tja celih 20 minut?!

    Pa kdaj drugic nadaljujem. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. - Mesto ni samo Center - mesto v celoti je prijaznejše.

    - Promet, se strinjam, je vedno večji problem. Mestni potniški promet je dovolj zanič, da ne pritegne ljudi. Avtobusi so ob konicah prepolni, sicer prazni, v avtomobilih pa se vozi v povprečju po 1.
    Ljubljana mora nujno zaključiti "notranji obroč" s povezavo med Roško in Njegoševo, za kar je treba podreti del Cukrarne in narediti most čez Ljubljanico ob zapornicah.
    Čakamo tudi na ureditev Kongresnega trga, kjer je predvidena velika garažna hiša. To naj bi naredili hkrati z multiplexom Šumi.
    Naslednja velika naloga je širitev Zaloške ceste, ki bi morala postati 4pasovnica, kot Celovška. Tu je treba rešiti križišče z železnico pri Momi Duboćici.
    Potniški center, poglobitev železnice, vzpostavitev povezav z Bežigradom (nadaljevanje Resljeve ali Metelkove), Tobačna, skladišča Uniona, kopališče Ilirija, stadion, NUK in podobno, so ravno tako precej nujni.
    To pa ne pomeni, da bo v Centru kadarkoli dovolj parkirišč. Poglej London: kdor zapelje v središče, mora plačat 5 funtov, kar je skor 2 jurja.

    - Zanemarjenih, blokiranih zemljišč bi moralo biti s koncem denacionalizacije vedno manj. Lokacija za Viatorjem je ostala blokirana zaradi podkupljenih mestnih svetnikov. Po mojem mnenju mesto nima pravice odganjati investitorja, ki bi v Šiško investiral 200M EUR, pa čeprav je to Špar in ne Mercator.
    Kino Šiška je pred leti odkupilo Ministrstvo za kulturo, pa očitno ne ve kaj z njim.

    - Železniško povezavo z BTC sem namenoma omenil, ker je zanimiv primer. Nekaj se je premaknilo, ker je nekdo sposoben.
    Druga zgodba je pa to: vožnja bi trajala 7 minut, a se je pritožil železniški sindikat, ker ajzenponarji ne bi dovolj zaslužili. Zato so si izposlovali, da vozijo vlak obrnit v Zalog, vožnja pa traja 20 minut. Noro!

    - Pa kdaj drugič nadaljuj, če se ti da.

    OdgovoriIzbriši
  3. ljubljana je resnično pridobila več kot pa izgubila. ne bi zdaj rad dodatno zapletal te debate. bi pa rad izpostavil projekt SVA (sadarvugaarhitekti), ki sem ga nekoč zasledil v neki mestni publikaciji LIVING IN BTC SHOPPING IN CENTER se mi zdi, da je bil naslov. na prvi pogled hudo provokativen naslov skriva v sebi precej več. mogoče smo precej bližje temu kot si sami mislimo (cena stanovanj v okolici BTC - v samem BTC-ju še ni stanovanj, želežniška povezava, v centru so ta glavne fensi štacune in ne v btc-ju, ...)

    toliko za enkrat ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. Sodelovanje s SVA je del lobiranja. BTC ima interes zlobirati spremembo programa, ki bi omogočala stanovanjsko gradnjo in sprostitev višinskih gabaritov.

    Mene to načelno ne moti, druga stvar je pa revizija lastninjenja tega območja.

    Ljubljano bi BTC, ki bi se razvil v pravi City, močno obogatil in rešil zagat, kot je tista z novim Kolizejem v bližini starega mestnega jedra. Sporadične stolpnice, ki se pojavljajo ob Dunajski med centrom in WTCjem, ne omogočajo zgostitve, potrebne za trgovsko-poslovno-stanovanjsko središče.

    Sam si BTC v prihodnosti predstavljam kot bleščeč city, višine 20-30 etaž, z mešano rabo. Zgostitev izredno visokih poslovnih nebotičnikov na tem mestu silhuete starega mestnega jedra z grajskim gričem ne ogroža.
    Predispozicije so idealne - pravokotna mreža nekdanjih skladišč spominja na Manhattan, nosilnost tal je v redu, območje je zaokroženo in dovolj veliko, prometne povezave odlične.

    Sedanja realnost pa je edina zgrajena poslovna stolpnica, ki so jo blokirali nekaj nadstropij nižje kot bi lahko zrasla, da ni sedaj ničemur podobna.

    OdgovoriIzbriši
  5. hehehe sva že dva.

    problem je ni samo v tem, da je v igri čisto preveč zasebnih interesov (zasebniki načrtno zavirajo prodajo zemlje ker računajo, seveda upravičeno, na konstantno rast vrednosti le-teh; mesto bi moralo tukaj uvesti switch, ki bi preprečeval tovrstno početje, in sicer z neke vrste predpisi oz. vodili in nikakor ne s prepovedmi, ki jih tako rada trosi), ki zavirajo tovrstni razvoj. kot si že rekel, je pa v vsej ljubljani (tudi širši sloveniji najbrž) velik problem lastninjenje oz. lastništvo, ter s tem povezan denar in dobiček. dajšnje vlade in njenega načina vladanja v rotovžu ne poznam, zato težko govorim kakšna je možnost razvoja BTC-ja v smeri, ki jo vidimo marsikateri. vendar se mi svita, da iz te moke ne bo kruha, saj so si zastavili precej očitno nalogo - bežigrajsko poslovno avenijo, ki bi bila lahko IMHO zelo dobra rešitev v kolikor bi bila izpeljana kot je potrebno (odmiki zgradb-gradbene linije, zopet etažnost, ...).

    sam ne vidim tako velikega problema v prej omenjenih lastniških (ne)odnosih za razvoj tega dela ljubljane. ljubljana je preprosto zelo za razvitim zahodom (vsaj 15 let če ne več), kar je čisto normalno, saj smo v devetdesetih z veliko žlico začeli zajemati vse kar je zahodnega. MHO je da se bodo stvari prej ko slej uredile, gre samo za vprašanje časa. začelo se je z velikim projektom urbanizacije oz. predpisovanja arhitekturne krajine z novim PUP-i (ne vem kako se jim po novem reče - prostorski ureditveni akti ali kaj že?), in kot sem rekel že prej, mora država in mesto pričeti postavljati PREDPISE in ne PREPOVEDI, ki bodo v pomoč tako stroki, kot tudi, kapitalu, lastnikom in konec koncev vsem državljanom.

    kot že oba omenjava SVA in njihovo lobiranje. hvala bogu za SVA, da imajo takšno moč, če jo res imajo takšno kot se govori. vem, da se to sliši malce bogokletno iz ust kolega, vendar vseeno rajši vidim, da ima moč in sredstva lobiranja in korupcije v rokah nekdo, ki presega meje domače kmečke razgledanosti in mišljenja, kot pa nekdo, ki se drži starih ustaljenih "elemntov in kozolcev" kot pijanec plota. sicer pa se v ljubljani dogaja precej več na arhitekturnem peskovniku kot se je pred štirimi leti. imamo cel kup mladih birojev z odličnim kadrom, polnim, hvala bogu še vedno, entuziazma, novih svežih idej, počasi se prebuja arhitekturna kritika in teorija (zelooo počasi, vendar se vseeno nekaj dogaja na tem področju) ...
    za konec: verjamem v novo podobo in razvoj ljubljane, tudi z novim kolizejem (tu me skrbi finančna plat podjetja) in slovenskim, če že hočeš manhattnom - Bivalno Poslovnim Centerom, le korajža in volja sta potrebni. včasih je najbrž treba imeti tudi jajca :) ... huh, ali pa sem le idealist, ki verjam v boljši jutri :) in pravičnost ter mir na svetu, ...

    ps: btc city tower ljubkovalno imenujem pohojen tetrapak :) in to vse zaradi neumnih predpisov in višine rdeče emonine stolpnice, ki je očitno mejnik v tem koncu.

    BTW zanimivo je to, da tudi naš lublanski nebotičnik za časa snovanja NI bil po godu ljubljančanom, še več, to je bil šele drugouvrščeni projekt - toliko o ljudski in strokovni volji oz. usposobljenosti.

    OdgovoriIzbriši