Če je dobro za buša...

Kljub temu, ali pa ravno zato, ker pri nas obstaja določena tradicija socializma, ki je nesorazmerno povzdigovala kult dela, celo z idiotskimi delovnimi brigadami, je danes naša družba kar naenkrat zacementirano überstrukturirana.

Saj je lepo in učinkovito, če vsak dela samo tisto, za kar je poklican in izobražen, vseeno pa ni treba pretiravati. Še pred 15 leti so tudi naši direktorji za vikende vlivali plošče pri lastnih in hišah sorodnikov, danes pa je kar naenkrat že vsak pek gospod s kravato, ki se brani kot hudič križa, da si ja ne bi slučajno kdaj malo ročic umazal. Hja.

.

Glede na to, da gre bušijem zadnje dni malo za nohte, ko je Libby že lepo ovaden in se obeta zanimiv proces, ki zna v pravi luči prikazati tudi Cheneya in predvsem Karla Rowa, bom jaz zdaj malo buša hvalil.

.

Pustimo ob strani, koliko so bušiji krivi za švoh nasipe in katastrofalen odziv ob Katrini. Pustimo ob strani tudi to, da je šlo za staging, primerljiv s tistim, no, malce nesrečnim zmagoslavnim poskakovanjem na letalonosilki, v frajerski pilotski uniformi z močno obloženimi jajci, pred napisom Mission accomplished. Zanemarimo, da so za DIY prizor zaprli in z vojsko zavarovali del New Orleansa, pripeljali agragate in začasno vse lepo elektrificirali, da je vse stalo 750k$ in da buš in Laura v resnici nista kaj omembe vrednega zgradila.

Zanimivo je namreč to, da so buševi propagandisti ocenili, da bi taka akcija dobro izpadla.

Zdaj pa si predstavljajmo Janšo ali Drnovška, kako osebno, fizično, poganjata lopato po potresu v Posočju, ali, da bo bolj aktualno, kako osebno, fizično, celo z družicama, sanirata plazove po Zasavju. OK, brez družic.

Ni varjante.

V Sloveniji tega ne bi nihče razumel. Tu smo gospodje, delajo pa kvečjemu majstri, pa še ti čakajo na prvi trenutek, da smuknejo v kravato.

Na sliki: Laura, buš, tubajfors, OSB plošče.