Prejšnji mesec sem zmizaril "pokrito parkirišče". Sicer imam veliko povedati proti vsakovrstnim nadstreškom, ampak prigovarjanju in grožnjam družic so podlegli že močnejši...
.
Jekleno nosilno ogrodje stoji že od pomladi. Švasal je "železni Tone", za katerega se je izkazalo da je tipičen slovenski "majster" - površen in drag. No, pa tudi železo se je res v zadnjih 5 letih, odkar ga neverjetno veliko porabijo Kitajci, podražilo za 4x. Tonetu sem dal zvariti tudi nosilce iz nerjavečega jekla, ki sem jih pritrdil na betonski rob zelene strehe.
.
Na ogrodje sem pritrdil macesnove nosilce. Ker so bili dolgi po 4m, sem jih spajal s kompliciranimi lesnimi zvezami. Nekatere operacije pri tesarskem delu: merjenje, risanje, žaganje z aligatorjem, povrtavanje, vrtanje, nasajanje, šraufanje....
Na sliki: zgoraj švasanje prve plasti katrana, spodaj pogled z gotovega nadstreška v (nepokošen) južni atrij.
.
.
Ker mi je veliko do tega, da bi se dalo, kadar ga zapade zelo veliko, sneg skidat z nadstreška, mora biti streha pohodna.Na macesnove nosilce sem pritrdil late, nato pa vse prekril s 15mm debelimi OSB ploščami. OSB plošče so mi precej simpatične, pribija jih pa rad tudi buš. Naredil sem tudi dve kišti, skozi kateri bo sijalo sonce.
Na to podlago sem nato švasal katran. Eno plast navadnega, čez pa še eno plast ta dragega, posutega s škrilastim lomljencem. Švasati katran je nekaj časa jako zabavno, zelo hitro se pa človek naveliča in potem je zoprno.
Na sliki: levo pogled skozi strop, desno stik nadstreška z zeleno streho. Svetlobnika še nista pokrita.
.
Ljubljansko stanovanje je sedaj bogatejše za pokrito parkirišče za dva. No, streha je, še zdaleč pa stvar ni u nulo zaključena. Ampak s temi malenkostmi se bom pozabaval spomladi...
Po prvem snegu se pa stvar, se pravi, tudi meni zdi čisto praktična.
.
hmmm, samograditeljstvo=slovenski nacionalni šport. tudi sam si izkusil "mojstrstvo" velikih "obrtnikov", ki ti tkole za 20% cenejš, brez računa seveda, naredi EN DREK, ki ga pol popravljaš sam. se ne čudim zakaj slovenci tko radi (sami)gradimo. glede na to pa da si arhitekt oz. delaš na tem, da boš, pa je tale projekt lahko šteti kot učna eksperimentalna leta. heheh, najprej na lastni koži sprobat :-))) ... kaj pa kakšni načrti?
OdgovoriIzbrišiNa splošno je slovensko samograditeljstvo in prizidkarstvo zelo negativen, destruktiven fenomen. Vsaj rezultati. Problem je v tem, da pri "projektih", ki se jih ljudje lotevajo sami, ponavadi na nobeni stopnji ni vključen arhitekt. Glavna referenca, glavni vir "znanja", so kvečjemu obrtniki, njihov sistem vrednot pa "krasi" praktično vsako hišo. Pri mojih DIY poizkusih je vsaj vključen neke sorte arhitekt.
OdgovoriIzbrišiTo, da so majstri dragi in površni, pa pri meni ni glavni razlog, da rad naredim sam. Gre za določeno afiniteto, ki jo nekateri imajo, nekateri pač ne. OK, za veliko veselje in radost in potrebo.
Ko sem bil mali, sem modelaril. Kar se tiče arhitekture, ne morem brez veliko umazanega skiciranja, izdelovanja maket in celo prototipov detajlov v merilu, blizu realnemu. Vem pa, da obstajajo tudi arhitekti, ki ne primejo za drugo kot računalnik in se zadovoljijo z virtualnim modelom.
Tale nadstrešek ni preveč fotogeničen, vsaj ne v tej fazi. Mogoče tudi ni dovolj jasno, da je "zelena streha", torej tista kjer raste trava, streha nad "gospodarskim poslopjem", ki ga je treba še ometati, in ne nad stanovanjem.
Bom pa res objavil kaj bolj zanimivega, bolj arhitekturi podobnega, bolj "u nulo", in vsekakor bolj dokončanega, najbrž drug teden.