Slikarska tekmovanja so žalostni dogodki, kjer se tre vedno evforičnih wannabies in vedno bolj apatičnih akademskih, ko se zaveš vse ničevosti slovenske slikarske scene. Bolj žalostne od ex-temporov (kako se sploh to sklanja?) so le še likovne kolonije, tako da je vredno tu nekaj napisat. Ex-tempore pomeni da na določen dan pokažeš platno kamor bi risal, da ti nanj pritisnejo štampiljko, čez en teden pa sliko prineseš organizatorju, ki s svojo ekipo strokovnjakov izpelje tekmovanje, naredi razstavo in podeli nagrade. S štempljanjem preprečijo, da bi kak zvitež uturil kaj iz svoje stare zaloge.
.
Seveda se kolonij, ex-temporov, razstav, otvoritev, dogodkov, projektov in podobnega načelno izogibam; da sem sodeloval na tradicionalnem 26. likovnem ex-temporu Rudnika Velenje je izključno zasluga D. Ne da bi vedel mi je prejšnjo soboto kupila napeto platno (5.600 SIT), ga dala poštempljati, izpolnila prijavnico v mojem imenu in mi potem do srede na vse načine vzbujala slabo vest, ko sem končno zalaufal. Zguglala mi je celo nekaj fotografij na temo "rudarstvo", mi posodila svoje akrilne barve in mi čisto sama zmizarila okvir. Na predpisano temo "Zavrtajmo v prihodnost" je bilo končno treba nekaj sproducirati.
.
Seveda se kolonij, ex-temporov, razstav, otvoritev, dogodkov, projektov in podobnega načelno izogibam; da sem sodeloval na tradicionalnem 26. likovnem ex-temporu Rudnika Velenje je izključno zasluga D. Ne da bi vedel mi je prejšnjo soboto kupila napeto platno (5.600 SIT), ga dala poštempljati, izpolnila prijavnico v mojem imenu in mi potem do srede na vse načine vzbujala slabo vest, ko sem končno zalaufal. Zguglala mi je celo nekaj fotografij na temo "rudarstvo", mi posodila svoje akrilne barve in mi čisto sama zmizarila okvir. Na predpisano temo "Zavrtajmo v prihodnost" je bilo končno treba nekaj sproducirati.
.
Narisal sem tole sliko:
Zavrtajmo v prihodnost, akril na bombaž, 1x1m, 6/05
.
Nastal je čisto korekten kvadrat, za kakršne normalno porabim vsaj 4 mesece. Glede na to, da lanenega platna nisem sam napenjal na podokvir in ga klasično grundiral (klej, kreda), ampak gre za kupljeno, grundirano in napeto bombažno platno iz Bauhausa, pa da se akril posuši v 15 minutah, za razliko od olja (1 teden), je slika lahko malo cenejša. Glede na to, da že imam nekaj kilometrine, da je na sliki prekritih več plasti, da je naslikano peš, brez bližnjic, da sem v teh 3 dneh kljub vsemu porabil vsaj 30 neto ur, od tega 10 nočnih (dvojna tarifa), pa v bistvu ne. Sploh ker je slika posrečena kombinacija spoštovanja obrtnih tradicij slikarskega ceha, in cinične distance do pričujočega ex-tempora. Šel sem, skratka, na zmago.
.
Čvrsto verjamem, da mora kvadratni meter slike stati vsaj približno toliko kot kvadratni meter prostora, v katerem visi. Enako velika slika Pasijon se prodaja za 380t, pred meseci sem ponižujočo ponudbo za 240t seveda zavrnil. Drugi, večji kvadrati so vsaj po 2k EUR. Pri rudarjih je bil "veliki grand prix" vreden 230t, ker pa ni provizije galerista, odšteješ le akontacijo dohodnine, tako da bi bilo v redu.
Pazi zdaj to: dali so mi "odkupno nagrado" 120t in mi vzeli sliko. Poleg sem dobil še "diplomo". Tolažim se tako:
- to je še vedno bolje, kot da bi mi dali "teden apartmaja na Rogli izven sezone", kar je bila ena od nagrad
- to je še vedno bolje kot če mi ne bi dali nič, kar je pri 140 tekmovalcih vedno opcija.
Kljub vsemu imam mešane občutke.
.
Aja, naslov je naslov neke abotne stare otroške radijske igre.
Vabim na ogled našega bloga.
OdgovoriIzbriši