Vsak napreduje dokler ne zasede položaja, za katerega ni sposoben. Ker kot nesposoben nima šans za napredovanje, na tem položaju občepi. Z ljudmi ki so že na tej stopnji, se vsi občasno srečujemo. Posebej veliko jih občepi za kakimi okenci.
.
Obstaja pa tudi neko drugo načelo, za katerega sem pozabil po kom se imenuje. In tule lepo prosim, če mi lahko kdo pomaga. Načelo, da se vsako delo razporedi skozi ves čas, ki je na voljo. Če je za neko stvar na voljo 2 uri, je precej verjetno da bo v 2 urah opravljena. Ampak če je za isto stvar na voljo 14 dni, je enako verjetno da bo opravljena v 14 dneh. No, kaj je že to za eno načelo?
Ker kar se mene tiče, je to načelo stvar, ki mene najbolje opiše. Kar se mene tiče, bi se to načelo moralo imenovati Petrovo.
.
.
ps. (15 minut kasneje):
Ga že mam!
Torej, javno razglašam, da funkcioniram izključno po Parkinsonovem zakonu.
"Work expands so as to fill the time available for its completion."
OdgovoriIzbrišiHehe.
Bolj ali manj sem imel vedno tak občutek.
Ampak na splošno je tudi čutiti neko raztresenost med ljudmi, impulzivno vedenje, induktivnost; se kdo strinja?
Naj omenim dnevniški vnos v mojem blogu: Iz našega časopisja / Nakupovanje.
Vendar če je človek organiziran (ali osredotočen kot Hessejev princ Siddharta), če se zna res disciplinirati ...
Plus, mislim, da Parkinson malo preigrava besede. Čas se ne more ustaviti, dela pa človeku kot neskončnemu bitju razuma in želja pač tudi ne more zmanjkati. Kaj zdaj? Seveda časa za kaj vedno zmanjka!?
Ta princip je v članku na Wikipediji dobro razložen.
Lep pozdrav! Bo
Blogger brez moje avtorizacije spreminja linke. Ko sem objavil, je bil link na "Parkinsonov zakon" nastavljen na:
OdgovoriIzbrišihttp://en.wikipedia.org/wiki/Parkinson%27s_Law
Zdaj pa vidim, da se je link spremenil v:
http://en.wikipedia.org/wiki/Parkinson, da je torej izpuhtelo zadnjih nekaj znakov. Zdaj te namesto na Parkinsonov zakon vrže na stran, kjer je več Parkinsonov. Preveril sem, če je bila napaka moja in link popravil, pa se je zgodilo isto.
A kdo ve kako to zrihtat?
Hehe, precej tečno, pa vendar mislim da tudi precej nepomembno. (Morda reže zaradi tistega apostrofa - "%27".) Saj tako nekdo najprej prisrfa na Parkinsonove dveri (točneje, angl. disambiguation page - slo. stran nekakšne "razjasnitve") pa spozna vse mogoče "parkisonsko". Pravega Parkinsona ni težko izbrati.
OdgovoriIzbrišiMenim, da to ni neumno, če ne že vredu.
Sej se najde pravega, ampak je malce blizu parkinsonove bolezni.
OdgovoriIzbrišiHehe.
OdgovoriIzbrišiČas je za hladen tuš.
Resnica je, da je Petrovo načelo ŽE rezervirano za nekaj drugega.
O tem piše Artur Štern v Oni 12. julija 2005 na strani 36.
Ker je načelo precej (trpko) smešno, in ker spletni arhiv Dela.si članka še ne vsebuje, prepisujem odstavek (seveda pa se splača prebrati celo kolumno):
"In tu je pravzaprav že tudi osnovno sporočilo, ki sem vam ga želel podati. Imenuje se Petrovo načelo, pravi pa, da znotraj hieararhije vsak zaposleni teži k temu, da bi se dvignil do ravni svoje lastne nesposobnosti. Nadaljnji hudomušni izpeljavi pravita, da je sčasoma torej vsak položaj zaseden s kom, ki je svoje naloge nesposoben opravljati; in da delo torej opravijo izključo tisti, ki tega svojega nivoja in kompetence še niso dosegli."
Hehe.
?
jao, jao, Bo.
OdgovoriIzbrišišele zdaj vidim, da si spregledal "external link" v naslovu.
Jao. Jao!
OdgovoriIzbrišiTo vidim zdaj tudi jaz.
Fizik pa tak.
Mi je prav nerodno.
Sem hotel napisati, da ne oglašuj tega naokrog, pa sem videl, da je link v enem novejših vnosov.
Nič! naslednjič moram bolj paziti ... mi je čisto prav, kaj pa tako - amerikansko preberem le sredino posta, hotspot pač.
Meni se zdi Petrovo načelo bolj hudomušno, Parkinsonovo bolj stvarno. Petrovo lahko marsikdo - preseže. Parkinsonovo opiše bolje tudi mene. Vsaj mislim tako. Upam, da je tako!
Pa še izpeljanka Dilbertovega načela (iz Petrovega):
OdgovoriIzbrišihttp://inspiron.blog.siol.net/2006/10/10/osnove-hierarhije-in-managementa/