Metelkova

Tole se bo morda komu zdelo sporno.

.

Vsi skvoti nastanejo s premiso začasnosti. Ko se civilna družba inštitucionalizira, izgubi svoje bistvo. Določenih stvari ne smeš ujeti, definirati, legalizirati, inštitucionalizirati. Če to narediš, se spremenijo v nekaj drugega.

.

Občutek imam, da se z Metelkovo dogaja nekaj podobnega kot s študentsko organizacijo. Danes ni varijante, da bi se mladi, čeprav imajo vse razloge, organizirali in na ulicah demonstrirali ker ne dobijo študentskih sob, ker z diplomo ne dobijo služb, kaj šele stanovanj; ker morajo mnogi ki si želijo družine, vsi hvaležni čepeti pri starših do 30. Oblast je potencialnemu študentskemu gibanju v zadnjih 10 letih subtilno odrezala jajca ravno z inštitucionalizacijo študentske organiziranosti, ki bi morala ostati neformalna, a po potrebi sposobna vsesplošne vstaje. Študente so nategnili s farso študentskega parlamenta, študentske vlade, vmešavanjem podmladkov političnih strank v zadeve, ki so izrazito cehovske. "Študenti" pri koritu niso nujno pokvarjeni v svojem bistvu, ampak so pač podlegli sejninam, plačam, funkcijam. Država tistih čez milijon bruto na mesec, ki jih vlečejo najbolj gajstni v študentski vladi, ne bi mogla bolje investirati. Vsa energija se izgubi znotraj birokracije organizacije, redke skupine s poslanstvom pa so podkupljene s koncesijami, kot je toleriranje Metelkove. Maso so utišali z boni za malice po gostilnah. O študentskih servisih bolje da ne govorim: davčni raj za biznismene-šefe, ki ga branijo zavedeni študentje-delavci, ki so v resnici jebena stranka.

.

Dejstvo, da metelkovci zasedajo elitno mestno lokacijo, ni nebistveno. Tistih nekaj istih obrazov, ki so si na vrhu metelkovske hierarhije zagotovili finančno eksistenco, bi mesto brez težav kupovalo s promilom mestne rente, ki bi jo lahko iztržilo za hektarje dragocenega, neznosno dragega zemljišča. Koncesijo metelkovcem bi morali preračunati v konkreten denar, ki ga mestni davkoplačevalci izgubljajo zaradi izpada potencialnega dohodka.

.

Pa sploh nisem nevemkako zadrgnjen - na Metelkovi je bilo precejkrat prav zabavno, tam je že bil kdaj fajn koncert, tam je prijeten klub s krasno (posebej pozimi) pečjo na drva, kak kolega ma tam atelje. (Celice ne morem šteti pod Metelkovo, niti novega Etnografskega muzeja - to je zdaj fiksno, izločeno iz skvota).

Spomnim se Berlina pred 10 leti, ko sem najraje visel v krasnem skvotu na Oranienburgerstrasse. Sploh so bila cela območja, kjer je padel zid, polna krasnih začasnih barov, klubov, vsesplošne ustvarjalnosti, življenja.

• Tam nekje je bil nek specialen bar, v pritličju zapuščene razsute hiše, ozek (kake 4m) in dolg. Takoj za vhodom se je ob levi začel kakih 5m dolg šank, desno od njega sta bila 2 stara kavča, za tem pa je bilo kakih 20m2 frej stojišča - plesišča. Sredi tega plesišča sta bila 2 ogromna lesena kola (strop je bil 5 m visoko), ki sta plesala. Zelo glasna trance muzika. V ta dva kola se je dalo strmeti ure in ure - plesala sta povsem kaotično, nepredvidljivo, ni se dalo izluščiti nobenega zaporedja gibov. To moram razložiti. Kola sta bila povsem navadna, na tla preprosto postavljena, ne vpeta, zgoraj pa med sabo povezana z elastiko. En kol je bil pod stropom povezan z vrvico preko škripca na steni, na drugi steni pa je bila škatlica (čudni atraktor), priključena na štrom, ki je vrvico enakomerno vlekla ven in not. Rezultat je bil skratka zelo James Gleick, in to s tako preprostimi sredstvi. Genialno. Najbolj nor je bil WC: za plesiščem je bil sredi stene prehod, prekrit s težko črno zaveso. Za zaveso: 20m2 velik prostor, ob eni steni širok skupinski stenski pisoar, nekje majhen umivalnik, ob steni nasproti vrat pa ena WC školjka. Frej, neograjena. Vsakič ko je kdo odgrnil zaveso, je celo plesišče videlo direkt školjko. Skratka, ko sem bil kaki 2 leti kasneje spet v Berlinu, tega bara ni bilo več. Bil je bar s premiso začasnosti, in vmes je nastalo 100 novih.

Izgon z Metelkove želijo prikazati kot konec sveta, s sloganom: "Če pade AKC Metelkova mesto, potem se center Ljubljane čez noč spremeni v predmestje". Menim, da ni tako hudo.

Mislim celo da bi bilo za Ljubljano mnogo bolje, če se energija z Metelkove infiltrira v različne prostore v mestu, kot pa da ostane v getu. Zakaj je Škuc, ki je v 90tih držal gor pol stare Ljubljane, danes mrtev? Ves utrip stare se je prestavil na plažo, kjer pa je klientela rahlo preveč šmekerska. Škucev prostor je enako na voljo kot nekoč, ampak ena otvoritev razstave na mesec ne pomeni da je živ. Nekoč so bili koncerti, knjigarna, dalo se je zdilat stare plošče, bar, muzika...

Segmenti Metelkove, ki so se v 12 letih dovolj razvili, se lahko organizirajo kot društva, če se še niso (nič ne stane), in poslujejo kot druga društva. Mlajši, zagnani anarhisti naj zaskvočijo kako od zapuščenih, blokiranih poslopij po Ljubljani, na primer prazni Rog, seveda s premiso začasnosti. Naj se razplete mreža!

Prvoborci, ki so danes pač 12 let starejši, pa naj svoje normalne osebne potrebe po ustalitvi, rednem dohodku in družini zadovolijo kako drugače, ne pa da za talca jemljejo kompletno svobodno produkcijo. Razumem, da se jim globoko v 40tih skvotanje upira, ampak naj to potem pač prepustijo mlajšim idealistom.

.

ps.

včeraj preberem v Delu, da si metelkovci po novem plačujejo varnostnike, da "sveto ciganijo" branijo pred grdimi, grdimi đankiji. In se je, po naravnem redu, začela segregacija tudi v tej deklarativno tako anarhični druščini.