sreda, 13. april 2005

Opaaa! #1

Se vozim zadnjič po Ljubljani, pa na lepem zagledam kul hiše. Končno nekaj, kar izgleda kot stroj za bivanje, za razliko od posrane kvazi domačijskosti, s katero se razen res redkih izjem kitijo prav vse enodružinske novogradnje. Ali pa za razliko od tistega v prejšnjem prispevku.
Svojih 6 delnic Save sem prodal pred 3 leti, ko sva z D. delala izkop, po 26. Vmes je Sava povsem izstopila iz gume, ameriški denar pa razpršila v turizem in drugo, očitno pa so začeli tudi z investicijami v stanovanjsko gradnjo. Danes je Sava po 45.
Trnovske lepotice so dali narisati biroju, ki se je sestavil ko so zmagali natečaj za WTC, in očitno je dobro, če investitor zna delegirati odgovornost izven svoje projektive.

Pazi, to še ni končano (zemljo sem sam ozelenil v fotošopu), pa saj vidimo za kaj gre.

Poleg sodobne arhitekture, ki težko prodira v stanovanjsko gradnjo, skrbi za detajl, ličnih fasad iz Trespa plošč, pa seveda ravnih streh, je dobrih še nekaj velikih stvari. Dobro je, da gre za nizko, zgoščeno stanovanjsko gradnjo, kjer je (mikro)urbanizem enakovreden arhitekturi. Da so tlorisi dobri, enostavni. Da je izkoristek prostora zadovoljiv (bruto 250m2 zemljišča/stanovanje), da so bivalni prostori usmerjeni v atrij, ki je z 90m2 primerno velik, da je skupno parkiranje urejeno v polkleti pod notranjim skupnim dvoriščem, da vstopiš v svojo hišo iz garaže. Dobro je rešena hierarhija odprtega prostora od javnega, poljavnega (dvorišče med nizoma hiš) in zasebnega (atrij). Izjemna je lokacija, 15 min peš do Centra, vzhodni niz je odprt proti Gradaščici. Dobrih je tudi precej manjših stvari, na primer zenitalna osvetlitev spalnih hodnikov v nadstropju, kvalitetno stavbno pohištvo, ogrevanje z majhnimi individualnimi kotli na mestni plinovod, utp kabli v vsaki sobi, nadstreški iz kaljenega stekla, terase tlakovane s tropskim lesom.
Je pa nekaj velikih stvari tudi slabih. Osvetlitev SZ in JV niza se razlikuje za 180°. V atrijih zasebnost ni zagotovljena, saj sta vanje obrnjeni dve etaži, iz zgornje pa pač pokrivaš dogajanje v vseh atrijih v nizu. Razmerje med bruto in neto stanovanjsko površino je preslabo na račun prevelikih pomožnih prostorov v kleti, ki pa jih je treba enako krepko plačati. In smo pri ceni. Zadnje 3 od devetih hiš v kompleksu, ki še niso prodane, so po 94, 97 in 101M. In pazi to: za to ceno ne dobiš parketov, ploščic, notranjih vrat, obloge in ograje notranjega stopnišča, niti kopalniškega porcelana. Povrh vsega pa dobiš že vzidane splakovalne kotličke LIV Postojna (19t), ne pa vsaj, kot bi glede na ceno pričakoval, Geberit (50t). Uh.
Hiša, v kakršno se končno lahko vseliš, te tako pride skoraj 1M mark, kar pa je za nekaj, kar bi moralo biti vsem dosegljiv standard, odločno preveč. Kako naj torej mlad par, pa čeprav TINK (2 incomes, no kids), ki lahko na mesec skupaj pozabi 300t, računa na tako stanovanje? Na leto lahko pozabi na 3,5M. Bi zbral v 30 letih, če ne bi upoštevali stroškov kredita. Realno pa v 50 letih, če bi ti kdo odobril kredit za tako dolgo. Povsem racionalno, nepretenciozno in funkcionalno stanovanje za mlado družino si tako lahko privoščijo le otroci denacionalizacijskih upravičencev, razvajeni nemoralneži ki sebi na čast zapufajo vso žlahto, premožni direktorski penzionisti in tisti, ki zadanejo na Lotu (ampak tisti imajo drugačen okus, kot sem že nekje omenil).

2 komentarja:

  1. Lepe so!

    Samo nekaj: je razmišljanje o porabi energije (tiste ta prave) za gretje takšnega bivalnega stroja zelo po feng-shujsko? V tehničnih podatkih piše edinole: "Za ogrevanje je v vsaki hiši nameščena peč za centralno ogrevanje na plin (De Dietrich), v vseh bivalnih prostorih so nameščeni stenski radiatorji"... Podobno kot: "V avtomobilu je nameščen centralni pogonski agregat na nafto. Pogon je na zadnja kolesa." Kje so kilowati, poraba (kWh)...??? Recimo: zagotovimo vam porabo 15 kWh/(m?a) (en liter nafte na leto in m?) - izolacija sten je izpod 0,1 W/m?K, oken izpod 0,8. Prezračevanje je aktivno (kontrolirano). Cena teh dodatnih komponent: +8%. Vgradnja toplotne črpalke možna...... Recimo.

    Priznam: prebral sem http://de.wikipedia.org/wiki/Passivhaus in pregledal http://www.igpassivhaus.at/voting/voting.php

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala za komentar. Tudi mene moti, da pri keksih za 200 tolarjev dobiš lepo oblikovano škatlico in ogromno podatkov o sestavinah, pri hiši za 100 milijonov pa praktično nič. Suhoparno mapo in skopo tehnično poročilo. Tu je niša, to bi se dalo lepše zapakirati, ampak očitno ni potrebe, ker se prodaja tudi tako.

    Drugače pa - to tu niso nič- ali nizkoenergetske hiše, ki bi imele zunanje stene 25, streho pa 40 cm na debelo izolirane, ampak povsem racionalne vrstne enodružinske hišice s po tremi spalnicami. Da so priključene na mestni plin se mi zdi lepo zato, ker ne rabijo kurilnic in cistern za olje ali plinohramov, ampak ima vsaka le majhen kotel v stenski niši. Kvadratni metri običajne kurilnice namreč stanejo 4-5M. Tudi okna majo verjetno K 1.1, ne pa 0.8. Seveda pa so po moje vsaj dvakrat predrage, najbrž zaradi lokacije. Ampak stvar preplačati še za dodatnih 8%, se pravi 8M, je neumno. Recimo da bi na leto namesto za 400, porabil za 200 jurjev plina: 8M bi prinesel not v 40 letih, ampak to ni primerljivo, ker bi plačal takoj in torej svoj domnevni prihranek neumno kreditiral.

    Pri varčevanju energije je bolj od vseh aktivnosti pomembna pasivna solarna zasnova. Ampak če sta niza nasprotno obrnjena, noben pa z dnevnim delom v celoti proti jugu, poleg tega so stene z okni široke manj kot 7 m, tiste brez njih pa 16, nimamo šans.
    Meni je bistvena druga stvar: niz 5 vrstnih hiš ima 4 notranje predelne zidove (po 16x5m!) tople in je energetsko vsaj 2x bolj učinkovit kot 5 prostostoječih hiš s primerljivim volumnom.
    V tem smislu je vsaka pametna zgoščena zazidava na vse načine mnogo racionalnejša in energetsko učinkovitejša od razpršene gradnje prostostoječih enodružinskih hiš.
    Izraba zemljišča, dolžina komunalnih vodov, možnost skupnih servisnih prostorov...
    Seveda pa sam kot idealist v tem vidim možnost, da bi do pritličnih stanovanj z lastnim vhodom in trato poceni prišle mlade družine, investitorji pa možnost, kako zemljišče najbolje izrabiti za visok profit.

    Še to. Sam ne maram "šparanja" za vsako ceno, obsedenosti z EKO in BIO in podobnega. Da se kako tako stvar izpeljati iz principa, ampak ponavadi se zaenkrat računica ne izide. Najbrž si že slišal za tako opevane lesne sekance: investicija v tako kurilnico stane 3M, zraven pa rabiš še skladišče veliko 15m3 - medtem ko peč na olje, priključena, s cisterno stane 0.5M. En Ljubljančan bi poleg tega tudi do zadostne količine sekancev prišel dražje kod do kurilnega olja.
    Toplotna črpalka bi delovala, tam spodaj je hitro talna voda in bi bilo izvedljivo, mogoče bi se celo izplačalo.
    Kake fotovoltaične celice bodo še nekaj časa obupno predrage, poleg tega ni šans da bi s tem za razumno ceno napajal 220V. Da bi po hiši razpeljeval še nizkonapetostno napeljavo, pa skladiščil tisto malo elektrike v velikih strupenih akumulatorjih, pa tudi ni smiselno.
    Sončni kolektorji za dogrevat vodo na strehah so nekako v zatonu, včasih so jih na veliko delali po sistemu naredisam, ker se je od države dobilo določene olajšave. Ampak če navaden električni bojler stane 20t, stroška montaže kolektorjev v nek hišni energetski sistem ne upravičiš v 10 letih, več pa tako na zdrži.
    V Ljubljani na leto na kvadratni meter z neba pade 1400 litrov vode, ki jo mečemo stran. To vodo bi se sicer dalo uporabiti za splakovat sekret, zalivat travo, prat avto in podobno, ampak rabiš veliko kapnico in ločeno napeljavo za sivo in čisto vodo. Strošek pa ni upravičen, dokler 1000 litrov pitne vode iz vodovoda stane 400 tolarjev. Z vodo mamo pri nas zaenkrat srečo.
    Okna s K 1.1, ki so polnjena z argonom, so danes cenovno ugodna, energetsko pa povsem sprejemljiva rešitev, tako da se K 0.8 preprosto ne splača.
    Kar se danes absolutno izplača, pa je namesto 5 položiti 10 cm izolacije pod fasado. To povej naprej.

    Uvajanje kakršnihkoli varčevalnih novosti se navadnim smrtnikom ne izplača, dokler država v to ne poseže z davčno politiko. Razlika v ceni dizla za avtomobile in ceni kurilnega olja (in naftnega plina) je skoraj 100% samo zaradi davkov. Če bo čez 5 let kurilno olje po 300 tolarjev liter, se zna vse spremeniti.

    OdgovoriIzbriši