Opaaa! #1

Se vozim zadnjič po Ljubljani, pa na lepem zagledam kul hiše. Končno nekaj, kar izgleda kot stroj za bivanje, za razliko od posrane kvazi domačijskosti, s katero se razen res redkih izjem kitijo prav vse enodružinske novogradnje. Ali pa za razliko od tistega v prejšnjem prispevku.

Svojih 6 delnic Save sem prodal pred 3 leti, ko sva z D. delala izkop, po 26. Vmes je Sava povsem izstopila iz gume, ameriški denar pa razpršila v turizem in drugo, očitno pa so začeli tudi z investicijami v stanovanjsko gradnjo. Danes je Sava po 45.

Trnovske lepotice so dali narisati biroju, ki se je sestavil ko so zmagali natečaj za WTC, in očitno je dobro, če investitor zna delegirati odgovornost izven svoje projektive.

Pazi, to še ni končano (zemljo sem sam ozelenil v fotošopu), pa saj vidimo za kaj gre.

Poleg sodobne arhitekture, ki težko prodira v stanovanjsko gradnjo, skrbi za detajl, ličnih fasad iz Trespa plošč, pa seveda ravnih streh, je dobrih še nekaj velikih stvari. Dobro je, da gre za nizko, zgoščeno stanovanjsko gradnjo, kjer je (mikro)urbanizem enakovreden arhitekturi. Da so tlorisi dobri, enostavni. Da je izkoristek prostora zadovoljiv (bruto 250m2 zemljišča/stanovanje), da so bivalni prostori usmerjeni v atrij, ki je z 90m2 primerno velik, da je skupno parkiranje urejeno v polkleti pod notranjim skupnim dvoriščem, da vstopiš v svojo hišo iz garaže. Dobro je rešena hierarhija odprtega prostora od javnega, poljavnega (dvorišče med nizoma hiš) in zasebnega (atrij). Izjemna je lokacija, 15 min peš do Centra, vzhodni niz je odprt proti Gradaščici. Dobrih je tudi precej manjših stvari, na primer zenitalna osvetlitev spalnih hodnikov v nadstropju, kvalitetno stavbno pohištvo, ogrevanje z majhnimi individualnimi kotli na mestni plinovod, utp kabli v vsaki sobi, nadstreški iz kaljenega stekla, terase tlakovane s tropskim lesom.

Je pa nekaj velikih stvari tudi slabih. Osvetlitev SZ in JV niza se razlikuje za 180°. V atrijih zasebnost ni zagotovljena, saj sta vanje obrnjeni dve etaži, iz zgornje pa pač pokrivaš dogajanje v vseh atrijih v nizu. Razmerje med bruto in neto stanovanjsko površino je preslabo na račun prevelikih pomožnih prostorov v kleti, ki pa jih je treba enako krepko plačati. In smo pri ceni. Zadnje 3 od devetih hiš v kompleksu, ki še niso prodane, so po 94, 97 in 101M. In pazi to: za to ceno ne dobiš parketov, ploščic, notranjih vrat, obloge in ograje notranjega stopnišča, niti kopalniškega porcelana. Povrh vsega pa dobiš že vzidane splakovalne kotličke LIV Postojna (19t), ne pa vsaj, kot bi glede na ceno pričakoval, Geberit (50t). Uh.

Hiša, v kakršno se končno lahko vseliš, te tako pride skoraj 1M mark, kar pa je za nekaj, kar bi moralo biti vsem dosegljiv standard, odločno preveč. Kako naj torej mlad par, pa čeprav TINK (2 incomes, no kids), ki lahko na mesec skupaj pozabi 300t, računa na tako stanovanje? Na leto lahko pozabi na 3,5M. Bi zbral v 30 letih, če ne bi upoštevali stroškov kredita. Realno pa v 50 letih, če bi ti kdo odobril kredit za tako dolgo. Povsem racionalno, nepretenciozno in funkcionalno stanovanje za mlado družino si tako lahko privoščijo le otroci denacionalizacijskih upravičencev, razvajeni nemoralneži ki sebi na čast zapufajo vso žlahto, premožni direktorski penzionisti in tisti, ki zadanejo na Lotu (ampak tisti imajo drugačen okus, kot sem že nekje omenil).