Nazadnje so padle E=mc2, Na Zahodu nič novega, Tri hčere svoje matere, Peklenska pomaranča in Mladi levi.
E=mc2 Davida Bodanisa me je razočarala. Stopnjam na poti do enačbe na silo forsira zgodbe, marsikje je na račun domnevne všečnosti in poljudnost površen in nekonsistenten. Kar se pop fizike tiče, še vedno prisegam na prvo izdajo Kratke zgodovine časa, Strnadove Zgodbe o fizikih, seveda pa je za vedno neprekosljiv Del in celota Wernerja Heisenberga (moj paperback iz 1977 Mohorjeve ima velik e=mc2 natisnjen na hrbtni platnici).
Na Zahodu nič novega Ericha Marie Remarqueja zveni znano, a odprl sem jo prvič šele zdaj. Prva svetovna, za razliko od razvpitega Hemingwaya napisana z naše (nemške, avstroogrske, slovenske) strani. Sočni opisi mesarjenja, brezizhodnost, vse je en velik klic proti vojni.
Izšla je 1929. Ker je Hitlerjevi militarizaciji in fetišiziranju vojne (kot delajo bušiji) Remarque motil koncept, mu zagrenijo življenje, da leta 39 emigrira v ZDA.
Tri hčere svoje matere, prisrčna miniaturica Pierra Louisa (umrl 1925), je skoraj stoletje prepovedana krožila pod pulti. Zadnjič pa jo najdem, v trdo vezano, v špeceriji, pa hop v voziček.
Mehanična oranža je naslov Gradišnikovega prevoda knjige Anthonija Burgesa, ki ji na platnicah piše Peklenska pomaranča. Gradišnika zelo cenim, ta je res maher. To je tisti, ki se iz čiste radosti loteva prevajati najzahtevnejše knjige; njegova, ne Toporišičeva kot je zmotno večinsko prepričanje, je "zgoščenka", znan pa je tudi po trpežnem lišaju na nerodnem mestu (če ste brali njegov dnevnik v Sobotni). Knjiga je pisana v slengu nacaščini, s katero se je res potrudil. Ampak na žalost ni berljiva. Jezik ne steče, vse, za kar je bilo porabljenega toliko truda, se zdi nekako brez veze. Se pa knjigo vsekakor splača odpreti samo zaradi Besede prevajalca in priloženega slovarja nacaščine.
Mladi levi Irwina Shawa, to je odlična knjiga. 700 strani pade kot bi mignil. Druga svetovna vojna, skozi oči treh junakov. Avstrijca Christiana, ki se znajde do vratu v nacizmu, Hollywoodca Michaela, uspešnega udeleženca družabne scene ki se prijavi za pešadinca in Noaha, ameriškega Juda, ki se požrtvovalno prebija skozi rasistično poniževanje znotraj Ameriške vojske, kjer pravtako služi kot prostovoljec.
Knjiga je presenetljivo odprta, objektivna, iskrena. Kot Remarque, ne olepšuje, ne idealizira. Za njo ostane breme nesmiselnosti svetovne vojne, v katero so na vseh straneh ujeti ljudje v najlepših letih, z ambicijami, strastmi, življenji.
Toplo priporočam.
Pa saj to so izvrstni knjižni opisi / utrinki. Mislim, da bi bil boljši kot Miha Mazzini v Nedelu.
OdgovoriIzbrišiDuhovito o razvoju dobave Treh hčera.
Popolnoma se strinjam o neberljivosti Peklenske pomaranče. O prevajalcu naj dodam še to, da, če se da, vsak dan teče, in da je prevedel Gospodarja prstanov.
Kar se tiče pop fizike, poznaš kaj od Feynmana?
OdgovoriIzbrišikaj posebnega ne, razen kolikor se pojavlja v vseh fiz. zgodbah. a se kaj splača prebrat?
OdgovoriIzbrišiKer sem študiral matematično fiziko, se mi zdi zanimivo, da si me šele ti opozoril na Heisenbergovo knjigo Del in celota. Ali se to zdi zanimivo tudi tebi? Lepa hvala. Poznamimal sem se dalje in ugotovil, da je knjiga res dobra.
OdgovoriIzbrišiFeynman je bil zanimiv človek. Eden redkih fizikov, ki je blestel pri polaganju tako izpitov kot punc. Njegovo življenje je polno neverjetnih dogodivščin. V branje po vrstnem redu predlagam:
1. Jagdish Mehra: The Beat of a Different Drum - The Life and Science of Richard Feynman
2. Christopher Sykes: No Ordinary Genius - The Illustrated Richard Feynman
3. Perfectly Reasonable Deviations From The Beaten Track - The Letters Of Richard P. Feynman