petek, 04. februar 2005

prvič

Takole je - tole z blogi je baje v vzponu.
V slovenščini ni še nobenega pametnega slikarskega. Alu sproducira 15 akademskih slikarjev na leto, mnogo jih živi nato še 50 let. Menda torej obstaja niša 750 ljudi, čvrsto jedro. Hardcore. Potem so tu še razni družinski člani, prijatelji in znanci, pa smo na 3000. Baje obstajajo tudi kupci - tu pa tam se pojavijo govorice, da je kdaj kdo za katerega slišal. Nekaj ljudi se hodi kazat na otvoritve. Demeter Bitenc, svaka čast. Obstajajo nekateri, ki bi radi izpadli kul. Nekateri od teh lažje živijo v samoprevari, da se je zato dobro zanimati za umetnost. Par jih dobro, nekaj malo slabše, živi od prodaje tujih slik. Nekaj jih zelo dobro, še več dobro, živi od prodaje lastnih slik pa jih, pazi, še nismo zajeli. Nekaj, ne vem koliko, jih zadnja leta (proti plačilu) sproducira tudi Modic. Nekateri pridejo iz Benetk. Recimo torej, da je takih, ki se iz neke nuje zanimajo za te zadeve, kakih 5000. Na slepo streljam, da jih je vsaj še kakih 30, ki se za te zadeve zanimajo kar tako.
ALU sproducira poleg tega na leto tudi vsaj po 6 akademskih kiparjev. ... 300, sorodniki..., kupci kipcev..., ..., recimo iz te veje še kakih 2000. Do zdaj jih je skupaj 7030, zaključimo na recimo 20000. Priznam, oholo računam na svoj promilček, 20 komadov. Mirne duše prištejem še kakih 20 znancev, ki občasno zaidejo na moje strani. Evo naše niše.
Prvi letnik FA meri 120 rednih in precej samoplačniških kandidatov. Na leto sproducirajo čez 80 univ.dipl.ing.arhov. Pri nas je več kot 2000 univ.dipl.ing.arhov. V vsakem trenutku imamo kakih 500 štud.arhov. ...prištejemo, razširimo, pomnožimo... in ni vrag, da ne bi kdaj sem zašel tudi kateri od teh. Res pa je, da je nekaj zajetih že v prejšnjem odstavku.
Obstaja inštitucija, ki producira muzikante. O teh ne vem veliko, razen da smo imeli menda skupaj telovadbo, na katero pa itak ni nikoli nihče prišel.
Na statusu nas je 6-7000 (ugibam). Nekateri smo povrh na prispevkih, hvala Komisiji.
Čez 200 jih je na špecialni penziji. Svetlana zasluži, Peter Božič ne zasluži.
Oholo strnem, da bi lahko na tem blogu kdaj nasedlo tudi kakih 20 komadov po tej liniji.
60 kar tako(!), pa sploh še nisem upošteval tistih ki znajo brati, plavati ali spletkariti, da o tistih, ki ne marajo bušijev sploh ne govorimo!
Menda sem obstoj niše, ki bi upravičila obstoj tega bloga utemeljil tako dobro, da sedaj vsi vidimo, da je takih, ki jih živo zadeva predvidena ozka strokovna problematika v majhnem slovanskem jeziku samo malo več kot tistih, ki razumejo slovensko.
Lahko noč!

10 komentarjev:

  1. Napisano je pritegljivo. (Kot tudi TRIBUTE TO HUMAN BODY na strani, ki jo navajaš. Nisem poklican umetnik, mislim pa, da imam oko za pomenljive stvari.) Preveč nas je - sem prav razumel glavno misel?

    In ker omenjaš Svetlano, naj povem, da je ona vas, večinoma nebogljene umetnike, v svoji satiri "Gora" iz Sobotne priloge »

    OdgovoriIzbriši
  2. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala za absolutno prvi komentar, Bo. Nikakor nisem namigoval, da naj bi nas bilo preveč. Hotel sem se le prepričati, da nas ni premalo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Tole me matra: kot se vidi, sem sam nekaj komentiral, nato pa izbrisal. Nič takega, pisalo je točno tako kot zgoraj, le da sem zraven pejstal prvi komentar, pa sem prepozno opazil. Potem sem se naučil, da se brisat ne da, lahko se samo skrije. Teoretično bi se sicer dalo zbrisati cel blog in ga še enkrat naložiti, nastaviti tedanji čas, potem pa pejstati še komentarje. Ampak bi bil tu čas napačen. Vse skup pa itak nesmiselno.
    Pravim samo, pišite prosto, težko da bom kaj zbrisal, rad diskutiram.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ali ni škoda časa in energije za pisanje nikomur.

    Na tole stran niti slučajno ne more kdo zaiti razen v primeru, če te je že našel na spletomatu in potem pogledal še sem. če bi hotel več prometa, bi moral nekam nametati za eno stran ključnih besed, na katere bi se mogoče kdo ujel. Seveda pa bi moral te ključne besede posredovati iskalnikom, da bi se tistim, ki bluzijo po internetu, na miško ujela tvoja stran za kateregakoli od stih hakeljcev. Tako so v uradnem listu pri malih podjetjih navedene vse možne dejavnosti, čeprav v resnici najbrž podjetje ne opravlja nobene od njih.

    OdgovoriIzbriši
  6. Komu še se zdi izjava "ali ni škoda časa in energije za pisanje nikomur" - črnogleda?

    Ali je škoda tudi na primer pisanja diplome? Koliko ljudi jo gre prečitat v knjižnico? (Res, dobiš potrdilo - da si diplomiral.)

    Pisati samo ni nesmiselno, ne more biti! Tisto, da te kdo bere, je pa nek drug pojav, ne? Pišemo vendar, da si razčištimo pojme, da razumemo, da se kalimo kot Jonatan Galeb. In potem ko bomo želeli koga učiti, ga bomo, vsekakor; a kakšen smisel bo imelo to, če ne bomo prej vsega, kar se da, temeljito preštudirali - veliko pisali, brali, se motili in tako naprej rasli.

    Prosim za komentar.

    "Writing is a way of ensuring that you pay enough attention along the way to understand what you see." -- Jeffrey Tayler

    OdgovoriIzbriši
  7. Se strinjam. Zakaj pišemo? Vedno o čem razmišljamo, vsak dan je poln prebliskov, malih pametnih idej. Ali drugače - do česarkoli se kar naprej opredeljujemo, zdi se, da imamo mnenje vsem. Ampak ko skušaš stvar povedati, se lahko zaplete. Pisanje je metoda, kako si misli razjasniti. Ko skušaš tisto amorfno kar je v glavi, zapisati, formulirati, si misli prisiljen urediti. In na koncu ponavadi nastane nekaj, nad čemer si presenečen.
    Ali stvari kdo bere, je pa res nekaj drugega. In včasih ti več pomeni en bralec, ki ti kaj vrne, kot pa zavest da jih je nekaj imelo možnost prebrati tisoč.
    Zato je imeti blog zame tako odkritje, ker je taka lepa kombinacija intimnega in javnega. Pa, zakaj pa ne, tudi zato, ker si lastna javnost lahko tudi sam in se enako kot drugim lahko čudiš tudi sebi.

    ps.
    Bo, saj res, glede Gore! Ker vem, da Svetlano ceniš, kot jaz, se mi zdi hecno da si priložil ravno cenzurirano Goro iz Sobotne, zaradi katere je S. prekinila vse stike z Delom. Izbrskaj nekje zadnji stavek, pa jo, iz principa, dopolni!

    OdgovoriIzbriši
  8. Za one, ki so prebrali Svetlanino zbirko kolumen "S krempljem podčrtano", predvsem pa za vas, ki jo še boste. Prosim, dovolite mi utrinek ob Svetlanini poslednji kolumni.

    GORA: Tista satira, ki je njena zadnja. In nekaj posebnega. V njej se Svetlana razjoče zaradi razvrednotenja truda napram poveličevanju povprečnosti. Govori o tistih ljudeh, ki se tolčejo po plehkih prsih. "Sicer pa so to ljudje, ki prilike o gori itak nikoli ne bi mogli razumeti." Satira o njeni lastni izkušnji s Prešernovo nagrado, ko so želeli nagraditi njo in patra Rupnika. Vendar se umetnost onega Rupnika ne more primerjati z njenim opusom. To je bilo nepošteno vrednotenje.
    Konec je silovit (v Sobotni prilogi odščipnen - kar je bil povod, da je prenehala s pisanjem tam): "Prav žal, pater Rupnik, ampak to ni ista gora."

    OdgovoriIzbriši
  9. Tako sem jaz našel tole stran. Gledal sem žerjave po Ljubljani in iskal tistega, ki gradi po načrtu Bevka in Peroviča. Ne povsem po naključju ("niti slučajno ne more kdo zaiti na to stran") sem prišel sem. Avtorja bom pohvalil, še preden poiščem njegovo ime.

    OdgovoriIzbriši
  10. Takih obiskovalcev sem najbolj vesel.

    OdgovoriIzbriši