ki me je okupirala večino poletja.
Spomladi sva z ženo v taistem Beljaku na povabilo podjetne zamejske galeristke Šikoronje sodelovala na veliki skupinski razstavi GEMMAKUN?TSCHAUN.
Od 278 umetnikov jih je v KUNSTHAUSSUDHAUS, v opuščenih prostorih mestne pivovarne, razstavljalo kar 124.
.
Moje slike so se jim najbrž dopadle, saj so me takoj povabili k samostojnejšemu nastopu. Prostor, ki ga je spomladi zapolnilo 124 avtorjev, sva tokrat imela na razpolago dva. Najavili so nekako takole:
.
DVA / DIE ZWEI letos v znamenju kontrasta
Galerija KUNSTHAUSSUDHAUS v prostorih stare beljaške pivovarne
je leta 2007 začela čezmejni projekt DVA / DIE ZWEI, kjer vsako leto predstavi umetnika iz Avstrije in Slovenije. Lani sta razstavljala znana mojstra Giselbert Hoke in Janez Bernik.
Letos pa se bosta predstavila Hans Staudacher in Peter Štrovs.
Razstava je v znamenju nasprotij dveh navidez popolnoma različnih avtorskih poetik in umetniških svetov, ki pa ju druži „zvestoba čopiču“.
Hans Staudacher, danes je star 85 let, velja za najpomembnejšega avstrijskega slikarja informela in tašizma. Kljub slavi ostaja liričen in ekspresiven, upornik in outsider.
Ljubljančan Peter Štrovs je ravno 50 let mlajši. Postmodernističen, post-medijski umetnik, kritičen, političen, „cinični realist“. Predvsem pa - klasičen slikar.
.
Razstava je pravzaprav dvojna retrospektiva - Gospod Staudacher je dobavil kakih 100 slik v razponu 30 let, sam pa sem jih z muko priskrbel 50, v razponu 10 let, kolikor časa jih pač produciram. Za postavitev pa so poskrbeli organizatorji, tako da sva rezultat avtorja videla tik pred otvoritvijo. Obesili so kaki 2/3 materiala, seveda v razmerju 60/40 v prid starejšemu mojstru. In se nama obema dopade.
.
To je bil velik dogodek. Res pa je, da so ga slovenski mediji letos popolnoma prezrli, čeprav so bili obveščeni. Morda se bo pa le tudi kdo "od spodaj" opogumil pokukati skozi karavanški tunel in objavil uničujočo kritiko - časa je še skoraj ves mesec :))
.
Prišlo je kakih 300 - 500 ljudi, med njimi beljaški župan, samo nagovori so trajali 40 minut, muzikanti pa so špilali najprej zunaj četrt, notri pa še 4 ure. Z gospodom Staudacherjem pa sva se takole nastavljala z obveznim sponzorskim pivom:
Tule pa je par posnetkov, ki bodo mogoče pokazali vzdušje mešane postavitve slik v slikovitem ambientu. Galerija je pravi labirint v 4 etažah. In meni ta prostor sede precej bolj, kot kako sterilno razstavišče.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
No, vabljeni! Do 10.10.
(Dienstag bis Freitag 11.00 bis 18.30, Samstag und Sonntag 10.00 bis 15.00 Uhr).
Aja, jaz imam vse slike sicer objavljene tule, se pa tja pride seveda tudi s klikom na slikco na vrhu desnega stolpca, tik pod naslovnim benerjem, ampak ljudje to izjemno težko ugotovijo :))
Lahko noč.
odlično! odlično! odlično!
OdgovoriIzbrišiPeter, ali je umetniku sploh potreben kakršen koli svetovni nazor. Umetnik ima privilegij, da se lahko univerzalno izraža in je lahko kritičen preko svojih del. če je dober, ga vsakdo razume. Čeprav imaš dobre komentarje na se mogoče stvari si v slikanju boljši. Delaj kar je tvoje poslanstvo
OdgovoriIzbriši