Še nekaj ne-rib

Ker je vreme kislo, bo pasalo še kaj iz Rdečega morja. Slikce so bolj švoh kvalitete, je pa zato zaloga velika... O ribcah pa kdaj drugič.
.

Pri Ras Mohamedu sem v luknji na dnu reefa našel veliko želvo. Ker je delovala nekam asocialno, sem jo rahlo premaknil na plano, da bi jo lahko slikal v glavo in da bi jo opazili tudi kolegi z gladine. Gre za Hawksbillovo želvo (Eretmochelys imbricata), za jest so nekam strupene, zrasejo pa največ toliko, da je oklep dolg 90 cm.

Ta je bila na zgornji meji, bučo je imela veliko kot skoraj jaz, oči pa večje ko krava. Pozorna bralca bosta na njenem oklepu opazila veliko fliko, ki pojasnjuje njeno asocialnost - želvo so imeli pod prsti veterinarji, ki so jo zaflikali, ko so jo našli razmrcvarjeno od kakega propelerja. Lepo se celi.

.

Evo, tega na Jadranu sigurno ni. Orjaška zeva (Tridacna gigas) je največja školjka na svetu. Te so majhne, z vrha reefov, ampak so zato barve bolj žive. Tam jih je ko dreka, pred vsako plažo. Barve mesa, ki gleda iz priprtih lupin, nihajo od zelenkaste do vijolične.

.

Orjaška zeva lahko zrase do 250 kg, prst ali zapestje pa lahko vsiljivcu odščipne že precej manjša. Bralca se bosta gotovo spomnila velike zeve, ki je vzidana kot umivalnik pri WCjih pod kičastim gradom Miramar zraven Trsta, kjer je rad ždel nek čudaški Habsburžan.

.

Najpogostejši so črni ježi (Diadema setosun) s srhljivo dolgimi, 30 cm bodicami, ki v šopih štrlijo iz lukenj, ampak nisem nobenega posnel.

Sem pa v Dahabu odkril prekrasne rjave ježe s topimi bodicami (Herterocentrotus mammilatus), debelimi centimeter! Ko sem kasneje v neki prodajalni kičeraja videl, da so njihove bodice masivne in da služijo kot spominki, mi je postalo žal, da si jih nisem par nalomil. Kot je razvidno, so ti ježi čvrsto zagozdeni po luknjah na vrhu reefov.
Naj omenim še takoimenovanega "blazinico za bucike" (Asthenosoma varium), zelo strupenobodičastega ježa, ki se ga na srečo težje najde.

.

Med čofotanjem po Nama Bayu sem kakih 10 m globoko odkril amfore. Bile so sumljivo cele in čiste, ko sem pa na nekaterih našel kovinske ploščice z napisi kot "John Smith, London", sem pomislil, da gre za umetniški projekt. V bližini sem naletel še na 3 skupine črepinj, potem pa sem začopatil bližnjega potapljača, kaj se to pravi.

"Artificial reefs", mi je rdečelasec razložil v londonski angleščini: "isto kot v Kinoteki - namesto zicev je folk sponzoriral črepinje, v zameno ma pa gor svoje ime".

Lepo, za morje skrbijo in pripeljali so si celo evropske biologe. Ko hrvaško morje crkuje, arabci poleg hotelov pazijo tudi, kaj se dogaja pod vodo.

Na slikci vidita, da si je artificial reef za dom že izbrala strupena Pterios miles.