Pust

Ker je ravno pustni torek, naj bralcema predstavim še eno masko.

To sem naredil pred kakimi 7 leti, iz časopisnega papirja, moke in konjskih las.

.

Plan je bil - obrniti glavo.

Kakor se sliši enostavno, je bilo v resnici zapleteno. Glava namreč ne more biti obrnjena, ne da bi bila odtrgana, kar sicer izgleda lepo pustno krvavo, a je povezano s poznavanjem anatomije in s čisto tehničnimi problemi. Seveda pa mora vse skupaj tudi pasati na (pravo) glavo maskonosca. Posebej sem ponosen na to, da se gleda skozi očesne jamice maske, skozi odprtini v lasulji pa se da izvleči lastna ušesa.

Zobata mandibula tvori lok, skozi katerega štrli 30 cm dolg jezik, ki je, ker ni sapnika in grla, vpet (kar ni povsem prav) na vratna vretenca. Ker je jezik elastično vpet samo na enem mestu, med hojo vibrira in prijetno brni. Lepo sem se pozabaval z raztrganinami, pazil pa sem tudi, da kri polzi v pravo smer. Zobje in dlesni so lepo uspeli, rad pa bi opozoril tudi na goste nosne kocine. O lasulji iz konjske žime ne bi izgubljal besed - spet sem prekosil samega sebe.

.

Veselje s to masko so mi vzele opazke, ki implicirajo, da je iz gume in da sem jo kupil. Res, ponudba v trgovinah je vedno boljša, impresioniraš pa zato koga s takim unikatom vedno težje. Dokler maske ne snameš in pokažeš notranjost iz časopisnega papirja, ti pa itak nihče ne verjame.

.

Samo za vas si je v zabukovskem ateljeju tudi to masko prijazno nadela D.

.

.

.

.

.

.

.

.