Vsaj polovica Ljubljančanov živi v socialističnih blokovskih soseskah.
Zadnjič sem se s fotoaparatom sprehodil skozi nekatere.
.
.V kratki seriji
Ljubljana: "the projects"
ne bom pisal o delovnih zmagah arhitektov socialističnega modernizma, ki so danes profesorji na ljubljanski FA.
.
Rad bi samo, da odprete oči.
.
Ker Šiška neupravičeno visoko kotira, začenjam s 35 let staro sosesko v Šiški.
...
Ključ # 1: the projects
.
Ključ # 2: cena m2
.
Ključ # 3: pamflet
.
.
..
.
.
.
.
Stariii! Bijediceva je zakon! Pardon, Kunaverjeva. Ali sem totalno falil?
OdgovoriIzbrišiTaksni zmazki so totalna svinjarija in edina resna slika delovnih zmag socializma.
Ha ha ha, lepo te prosim, pokazi mi zelene prostore v Kosezah, na Kuanverjevi, na Brilejevi, na Bratovzevi ploscadi in v BS3, potem pa to primerjaj z blizino bajerja, PST in Mosteca, torej treh zelenih tock za katere je prakticno zagotovljeno, da bojo obstale in da bojo kolikor toliko urejene.
OdgovoriIzbrišiStroka gor ali dol, ce bi jaz imel v Mostecu stanovanje, ga ne zamenjam za nobeno od teh urbanisticnih oaz socialisticnega uspeha.
Glede 10 stuka pa ti lahko povem, da ni problema, CE:
-lift deluje
-je lift dovolj velik, da lahko noter mirno prepeljes recimo vecji hladilnik ali kavc
-lift ni usran, uscan in pomazan z grafiti
-fasada bloka ne zgleda kot iz filma o WWII
-deluje jasek za odmetavanje smeti, ampak tako da ti v stanovanje po njem ne lezejo noter podgane in da ne smrdi, oz. je bolje ce ga sploh ni.
-domofon redno deluje in ostali stanovalci skrbijo, da noter ne uletavajo razni cudni tipi
Ce bi kdaj zivel v kaksnem 10 stuku v LJ, bi ugotovil, da v vecini ni izpolnjenih niti polovica zgornjih pogojev.
a propos življenju v 10. štuku: nekje sem prebral staro pravilo, da naj bi bila max višina gabarita zgradbe za življenje, višina do katere letajo vrabci. to je največ 5. štuk, kar je višje je tudi logistično precej bolj komplicirano --> lift, selitve, ...
OdgovoriIzbrišijaz se navdušujem za večstanovanjske objekte/vile v smislu karejske pozidave z notranjim atrijem. tega žal v ljubljani ni tako zeloo veliko, če pa je je pa svinjsko drago in sesuto.
mal zgodovine:
OdgovoriIzbrišiSoseska je bila zgrajena po vzoru tujih zgledov, (Velika Britanija, New York, Stockholm), vzorec so razvili na Fakulteti za arhitekturo, v seminarju Edvarda Ravnikarja (je ze mrtev...torej ne uci vec). Soseska je razdeljena v tri tipološko različne pasove, ob Celovški najvišje stavbe, ki tvorijo mestno kuliso in označujejo sosesko, v naslednjem pasu bloki nižjega gabarita in v pasu, ki je najbolj oddaljen od vpadnice, manjši stanovanjski objekti najnižje višine. Vsaka soseska ima javne objekte in šolo, oddaljenost od posameznih stanovanj pa ne presega 500m.
Omenjena soseska sodi med najuspešneje zastavljene in izgrajene soseske v Ljubljani. Ker pa njen center ni bil nikoli do konca dograjen ni nikoli zafunkcionirala kot lokalno središče. :-(
Po vojni je v Ljubljani primanjkovalo precej stanovanj, poskus reševanja je bil kolektivna gradnja -> socialistične soseske. Generalni plan urb razvoja Ljubljane, je predvidel krakasti razvoj mesta ob vpadnicah, soseske pa naj bi s svojo podobo dajale vpadnicam bolj mestni značaj.
Komentar:
mogoče niso res najlepše, vendar urbanizma vsaj niso diktirali investitorji (kot je to sedaj) ampak ljudje, ki jim je bil to poklic. ce so danasnje soseske nizje, so pa zato precej bolj natlacene, z minimalnimi zelenimi povrsinami (ki jih ima vsaka stara soseska vec!) in nemogocimi tlorisi. tako, da v bistvu ne vem kaj je bilo/je bolje...
Kvaliteta gradnje se pa tud ni kaj dost izboljšala. Ravno te dni se bratranec seli v novo stanovanje (Savski kamen al neki takega) in se samo za glavo držimo kakšni bebci so to projektiral in zidal. Nefunkcionalna katastrofa od garaže naprej...
OdgovoriIzbrišiNe vem, mogoče je v t.i. nadstandardnih gradnjah kej boljša situacija ampak to kar sem videl samo dokazuje da ob pomanjkanju stanovanj nekateri požrejo marsikaj nelogičnega.
z vsem spoštovanjem in malo izven konteksta: na FA trenutno ždijo predvsem arhitekti zmedenega postmodernizma...
OdgovoriIzbriši@2, pašaluk:
OdgovoriIzbrišiDomnevno racionalnost visoke stanovanjske gradnje je ovrgel že Ivanšek (avtor Murgel). Pri predpostavki, da je treba vsakemu stanovanju zagotoviti minimalen standard direktne sončne osvetlitve, mora biti med stolpnicami tako veliko praznega prostora, da razlika med hektarsko gostoto socialističnih sosesk in zgoščenim naseljem družinskih hišic nikakor ni vredna razlike v kakovosti življenja, ki jo omogočata.
No, če je bila osvetlitev stanovanj nekoč sveta, pa je postala prva žrtev tranzicije. V novi soseski pod Šmarno goro obstajajo stanovanja, ki sončnega žarka niti teoretično ne morejo doživeti.
Floskule o javnih in poljavnih zelenicah, prosim, preveri na lastne oči danes.
ps. niti tvoj ni od muh, upam da ga boš čimprej uspešno zaključil.
@4, sv3der:
Polemike o tem, ali je bolj "mestotvoren" karejski tip pozidave, ali pa corbusierski, modernistični, socialistični tip visokih stanovanjskih osamelcev, tu ne bi odpiral. Vsekakor je kul živeti na Manhattnu, visoko nad meglo in s pogledom na kuliso Late Night Showa.
@5, Anonymous:
Hvala za izčrpen prispevek.
Pri projektiranju dotične soseske je v seminarju sodeloval vsaj dober profesor K., s tem se je, kot najbrž veš, večkrat pohvalil. Sedanji profesorji so sodelovali pri projektiranju mnogih sosesk v Ljubljani in po celi Jugoslaviji. Profesor s FA se je hvalil celo z Novim Splitom, ki je, če si si ga ogledal v živo, precej kriminalna zadeva. Mislim da ima profesor "gradiv" prste vmes pri Fužinah,...
Soseska je nedvomno izredno kompleksen projekt in v tistem času uspešen odgovor na zahteve naročnika. Izrecno pa sem napisal, da na tem mestu ne bi opeval "delovnih zmag" - rad bi le, da odprete oči. Danes.
Sam sem nekoč (živeli smo v "bloku s plavimi balkoni" arh. Ilije Arnautovića) hodil v vrtec (Andersen 3) skozi to sosesko, se pravi od Celovške proti Vodnikovi. Nekoč je bila prijetna pot.
Danes je mesto duhov - trgovina je zaprta, objekt opustošen; lokalov v pritljičjih najvišjih blokov ni več; naselje slovi po oluščenih fasadah že desetletja. Danes soseska, žal, kaže poraz socialističnega urbanizma. In tudi poraz kapitalističnega vrtičkarstva, če želiš; na vsakem koraku je videti porazno upravljanje in vzdrževanje in zanikrno prčkarijo.
Klikni na "ključ #1" - Pruitt Igoe je bil zelo opevan, obilno nagrajevan projekt. Kot rečeno, odpri oči, danes.
@6, Jernej:
Če slišiš "nadstandard", se obrni in teci proč!
"Nadstandard" = nateg.
@7, pašaluk:
Mostec je za Ljubljano v več pogledih izjemna soseska. Vendar pa je v bistveni stvari porazna.
Mostec sem pred odprtjem prelezel skoz in skoz in lahko zatrdim, da so se načrtovalci namesto za princip "zasebnosti" odločili za princip "akvarija". Sprehodi se skozenj - Mostec je, kot rad rečem, "soseska spuščenih rolet".
@8, Anonymous:
O tem sem nekaj lepo povedal tule.
khm
OdgovoriIzbrišiMeni se zdi se najbolj sprejemljiv za moje standarde Bezigrajski dvor (ja, same neke dvore, gaje, raje... imamo zadnje case), ceprav bi komot lahko imeli se par stukov vec. (Ne vem pa, kaj ze tako dolgo mutijo s prazno jamo zraven Dunajske...)
OdgovoriIzbrišiGlede "nadstandarda" se pa strinjam... tega pri nas se NI. Samo floskula.
Ja kaj pa Muglce naše, "socijalistično" naselje iz 80ih let?
OdgovoriIzbriši