Črne gradnje

Blog je star 8 let. Zadnje leto je zapuščen, ker sem svoje duhovičenje preselil na tviter. Vzrok za tole je, da me pisanje vendarle malo srbi, povod pa današnja oddaja na VAL202, v kateri menda nastopam.

Povabili so me baje zaradi tvitov o črnih gradnjah, ki so zadnje tedne kot po naročilu (?) popolnoma zasenčile precej hujše probleme. Zaradi občutka, da sem svojo priložnost zabluzil, monotono jamrajoče zavijal z očmi od premolka do premolka, skratka pred mikrofonom zmrznil - pa bom skušal takole (pisanje mi gre vsekakor bolje od rok kot nastopanje) stvari, ki sem jih divergentno načenjal, tudi zaključiti. Obstaja možnost nesporazumov in celo povsem napačne percepcije, in temu bi se res rad izognil.

Res je pa tudi, da je tista oddaja kratka, tema pa kompleksna, in v bistvu rabim več prostora.

Pa začnimo.

.

Marsovec

.

A veš tista "outside the box" fraza? No, to. Nemalokrat, posebej v močvirnih pogojih, se je dobro znati narediti Marsovca in na stvari pogledati kao od zunaj, nevtralno in neobremenjeno. To veščino sam gojim od gimnazijskih 'Pravil za pisanje eseja', ko so mi za vekomaj vcepili v glavo sistem "teza - antiteza > sinteza", in da je dobro pri vsakem vidiku v argumentacijo vključiti čim boljše protiargumente potencialne nasprotne strani. Skrivnost dobre argumentacije namreč ni v zanikanju, bežanju in zasmehovanju nasprotnikove osebe - ampak v soočanju in tehtnem pobijanju njegovih argumentov. Res pa je, da druga varianta dopušča celo nezaslišano možnost prilagoditi lastno izhodišče prepričljivosti njegovega vidika. 

Sam sem v stalnem iskanju 'antiteze' postal celo tako dober, da moje duhovičenje redkokdo razume in da v psihozo neomajnega trobljenja levo-desnih taborov najraje iz zasede dobacujem opazke, ob katerih se tu in tam kdo zdrzne, kar me navdaja z navdihujočo iluzijo, da je začel razmišljati.

Sebe si torej težko predstavljam kot vojščaka na kakršnemkoli braniku Ideje, Politike ali Stroke, saj se podzavestno vživljam in se prepuščam empatiji ter se tako in drugače čudim tej ali oni poziciji. Čeprav sem po usmerjenosti bližje nominalni desnici kot levici, in čeprav sem po izobrazbi bližje Stroki - kot tistim pregovornim pobesnelim pisanofasaderskim črnokolibarjem.

Na svoja bralca torej apeliram, naj se vsaj tokrat potrudita pogledati malce po marsovsko.

.

Greh

.

V tej državi živim le za odtenek dlje kot v tisti Socialistični Republiki in izkušeno ugotavljam, da se črnograditeljska zadeva ni kaj dosti spremenila. Če je bila v socializmu prostorska politika talec neformalnega družbenega sporazuma, da je enopartijska oblast po 2PM polnozaposlenemu delovnemu ljucvu zaradi ljubega miru dovolila v sklopu družinsko-medsosedske pomoči po njivah zidati modificirane tipske projekte, in mu jih celo sofinancirala z nevaloriziranimi krediti v času hiperinflacije - se niti po Osvoboditvi ni kaj dosti spremenilo.

Ljudje pač radi prčkajo, in špekulirajo, ali kalkulirajo, ali pritiskajo in taktizirajo; naši delovni ljudje in občani pač radi delajo - in krmarjenje mimo raznih papirjev v zbirokratizirani džungli je le ena izmed veščin, ki jo obvladajo na poti do Svetlega Cilja:

.

“90% legalnih gradenj je v resnici črnih; vsaj delno ni v skladu z dovoljenjem.“

Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo UL (Odkrito, TVS1, 9.4.'13)

Trdim, da je s črnimi gradnjami podobno kot z Grehom. Pravila so sicer prilagojena sleherniku, ampak na tako zvit način, da je skozi njih človek konstantno v Grehu že samo s tem, da živi. Ma še huje - v Grehu je, še preden se rodi, tako kot recimo pravkar razkrinkani Borovniški župan, ki se je prejšnjim generacijam in omejenim resursom na ljubo nastanil (kot tisoči) v ČG svojih staršev, še preden je napredoval do župana. "Izvirno črnograditeljstvo", "črnograditeljstvo po poželenju", pa celo možnost "kesanja", "odpuščanja" in, za dovolj vplivne, celo "kupovanja odpustkov", vse to pa že močno spominja na koncept Grešništva v neki inštituciji, ne spomnim se zdaj, kateri...

.

Filozof Sašo Hribar je razvil ljubo mi definicijo Sreče. Če parafraziram:

Manjša kot je razlika med tem, kar človek o sebi ve, da je, in tem, kar bi hotel,

da bi o njem drugi mislili, da je - bolj je srečen.

Če to apliciramo na slovensko Črnograditeljsko Nesrečo, sta do popolnega 'prostorskega reda' 2 poti:

a) - stanje prilagoditi predpisom

b) - predpise prilagoditi stanju

Preprosto, ne? Ampak ne odpirajta še šampanjcev.

.

Primer mariborskih radarjev, ki je sprožil celo 'Vseslovensko Ljucko Vstajo Slovenskega Naroda' z vsemi krutimi posledicami, čudovito kaže - da smo grešna družba, ki v resnici noče sistemskih rešitev. Če bi Narod iskal srečo, bi lahko ubral eno od 2 poti:

a) - svoje obnašanje bi prilagodil obstoječim predpisom; vozil znotraj omejitev

b) - predpise bi prilagodil svojemu obnašanju; dovoljene hitrosti na posameznih odsekih povišal za 10 - 20 km/h

Ampak ne (temu se enostavno ne morem nehati čuditi) - Narod se je znesel nad radarji in nazaj vzpostavil nevrotični status quo, kjer vsi grešijo, tolažbo pa iščejo v samopomilovanju in naslajanju nad svojo grešnostjo; živijo v strahu, da bi jih vendarle dobili, odpustke pa si talajo z argumentacijo ad populum, češ da "drugi tud to delajo". Resno zdaj - smo se sploh sposobni soočiti s čudaštvom slovenskega nacionalnega karakterja?

.

Stroka
.

Na tviterjih je bila zadnje tedne Stroka zelo glasna. Stroka so taki, ki so arhitekturo študirali na FA, pa tudi taki, ki so študirali na Biotehniški fakulteti. Stroka so prostorski funkcionarji. Stroka so tudi nominalno levi politiki.

Povampirjenega Nestrokovnjaka pa v glavnem predstavlja Tomaž Štih (ta Stroki (pejora.../) hudomušno pravi Prostorski Tzarji™ in sintagmo si bom sposojal še sam).

.

V Postvseljuckovstajniškem času, ko se obresti na naše 10l obveznice bližajo 7%, je Stroka ustvarila projekt:

pisanefasade

(predloge zbirajo tule)

Ta pranger me sicer ne moti - nenazadnje sem bil sam menda prvi, ki je na tovrstna remek dela začel pri nas opozarjati po internetih. Ampak sčasoma sem obupal, predvsem zato, ker sem se ob silni ponudbi vedno težje odločal, kaj in zakaj ravno tisto posebej izpostaviti. Malo pa me je od preveč vehementnega moraliziranja s pozicije Stroke odvrnil tudi marsovski pristop...

No, na pisanihfasadah je veliko inkriminiranih objektov popolnoma legalnih, celo novogradenj, z urejenimi papirji. Toliko, da ne gre za izjeme, ki potrjujejo pravilo - ampak ga izpodbijajo. Sam tja iz pristnega altruizma seveda dodajam provokativne, dvoumne primere. Npr hišo človeka, ki je s pisanjem zaslužil Nobelovo nagrado. Pa ta Nagnusen primer Tujka v Prostoru (he he), ki sem ga nekoč izpostavil že zraven tega. Ali... no, nov odstavek.

En največjih Strokovnjakov, profesor doktor arhitekture in podžupan, ki bdi nad urbanizmom Najlepšega mesta na Svetu, Janez Koželj, je Poosebljenje Stroke. Ampak ko je na svojih izredno popularnih predavanjih pogosto bentil čez 'formalizem', sem si vsakič predstavljal prav take otroško popreproščene izbruhe formalizma "rdečega, rumenega, modrega in zelenega kubusa", kakršen se je kasneje na svetlo materializiral skozi njegovo veščo strokovnost - v Novomeškem zmazku Portoval.
Kar se pisanih fasad piše pa le še to: tako pisanih zadev, kot so v Ljubljani Vurnikova hiša (blizu žive Frančiškanske cerkve), rumeno-črni Močerad, obložen s keramičnimi ploščicami, ali slavna bežigrajska Skakalnica - "malemu človeku" ne moremo očitati.

.

Je možno, da Stroka kdaj požegna kaj nestrokovnega? Ali Stroka lahko zdrsne? Ali smemo omeniti OŠ Ob Rinži, prejemnico Strokovnih Nagrad Stroke? Ali se ob zadnjem plazenju sme omenjati le, če citiram Stroko, "hiše, zgrajene na črno" - ali tudi, če parafraziram Štiha, "hiše, požegnane od Prostorskih Tzarjev"? Je Strokovno ali Nestrokovno, če kdo po krivici z gnusom pokaže na kako hišo, legalizirano v Prvem Poosamosvojitvenem, Jazbinškovem Paketu Legalizacije (cca 10.000 komadov), čeprav je naenkrat Strokovno Požegnana?

Tako in podobno se sprašuje Marsovec...

.

"4 jezdeci apokalipse"
.

V Deželi je zavladal Preplah. 4 Črnograditeljski Jezdeci Apokalipse so zavladali mainstream medijem in pri Poštenem Ljucvu, ki svoje črnograditeljstvo spokorno trpeče pestuje le kot Zavest o Skrivnem Grehu - poželo plaz Pravičniškega Zgražanja. Bijmo plat zvona! Kenede.

.

Jaklič
.

Jaklič je hud kriminalec. Med drugim je kupil propadlo kmetijo in jo zrihtal, da spet služi svojemu namenu. Stare objekte je porušil in namesto njih kar brez Dovoljenja Prostorskih Tzarjev - postavil nekaj dovolj spodobnega, da omogoča kmetovanje in sodoben življenjski slog. Panika! Vse podret! Žuli nas, žuli, ne zdržimo več, gremo gor v hrib, zrušimo prascu, ki tako nazarensko kazi naš Sveti Prostor sredi osamljene jase svoje 30 hektarske kmetije v Polhograjskih Dolomitih!

/sarcasm off

.

predlog: nobenega pametnega razloga za rušenje ni; vzgojno ga oglobite, z arhitektom, ki mu je izdelal načrte, uredite papirje, pa zdravo. In če smo pošteni - človek ima v primerjavi z Juretom Jankovićem na Brvacah - dejansko dovolj prostora tudi za bazen. Zasipavanje tega bazena bi bilo idiotsko.

 

.

Maher.

Maher je hud kriminalec. Prasec je uspel kupiti konec drugega hriba po vrsti od grabna komunalnih privezov tostran Solin, od koder se vidi Morje! Čeprav mu Prostorski Tzarji tega niso dovolili, je hodil tja v hrib s svoje parcele gledat v Morje, čeprav imajo po difoltu pravico gledati na Morje le koze in makija, ne pa tam neki človek... Povrh je kupil parcelo z imanentnim Izvirnim Grehom - Črno Gradnjo, gnijočo barako z kdovekakoinkdaj pridobljeno hišno številko! In ta buržuj si je drznil, pičkamumaterna, v zid izkopati zemljkanko, za katero zaradi novih Plastičnih Oken vsi vidimo, da ni vinska klet, ampak je... ampak je... *zaripel krik*: namenjena Bivanjuuu!!! Isti trenutek je zemljanka sicer dobila Žegen Prostorskih Tzarjev, ampak nima veze, človek je bil par dni Kriminalec in kot Nepoštenjak totalno neprimeren za Šefa Prostorskih Tzarjev naše Pravičniške Republike. Njegova jazbina s pogledom na Morje nas pa še vedno žuli... o, kako žuli, bomo šli enkrat v tisti hrib in mu zrušili tisto podzemno jazbino, prascu pogoltnemu, a misli da je več kot mi, al kva! 

/sarcasm off

.

opazka: če bi mu dovolili zgraditi hišo, bi ga lahko legalno dodobra obrali,povrh pa bi stvar gotovo izgledala spodobneje. stavim, da bi počistil še grmovje okoli tiste barake z barako in prikolico vred, pa to ;)

.

btw, zanimivo je, da se prav nihče še ni obregnil ob to, da je državljan Maher kmalu po nakupu sadovnjaka oliv ali kakijev - vsa drevesa iztrebil. če gre za kmetovanje, bi morali varuhi Svetega kmetovanja v zrak poskočiti takrat. Metanje na trepalnice zaradi bedne zemljanke na robu sedanje puščave - pač izgleda precej trapasto. 

.
Türk
.

Hrib tik nad kanalom komunalnih privezov tostran Solin, Parecag, je že iz vesolja urbaniziran. Zdi se, da je dodeljen velikim vikendom z dobrohotno odmerjenimi parcelami. Ampak en kompleks je še za odtenek razkošnejši, bolj prefinjen, z dražjimi detajli in nasploh ambiciozneši in bolj urejen od tistih pod in nad njim ter levo in desno. Ni treba biti rocket scientist da bi opazil, da tega niso delali popoldanski udarniki socializma - ne ne, tu so imeli prste vmes Arhitekti! Tu je posredi Stroka, oja!

In res - hitro je prišlo ven, da so imeli s kompleksom brata bivšega predsednika države opravka kar trije arhitekturni biroji - Engelsberger, Slabe in Puc. To je veliko Stroke za en vikend, veliko Učenosti in veliko Strokovnosti. In čeprav se gospod Engelsberger sklicuje, da je bil zaveden in zlorabljen - pa dejstvo, da je šel risat idejni projekt za vilo na podlagi papirjev, ki so dopuščali nebivalno sušilnico fig, kaže na sistemsko luknjo v Neprekosljivem Sistemu Prostorskih Tzarjev. Na zanimivih zemljiščih, čeprav so knjižena kot kmetijska, obstaja pritisk k urbanizaciji. In obstaja sistem, kako z manjšimi, a skrbno odmerjenimi koraki prelisičiti celo sam Sistem.

.

predlog: meni osnovni objekt, tista rumena simetrična vila z okroglimi okni in obrobami, izgleda kot recidiv anahronističnega postmodernističnega ekskurza, vseeno pa verjamem, da je grajena dobro in trdno in ne vidim prav nobenega razloga za rušenje. Dvojček nad bazenom, knjižen kot "steklenjak", pa mi je všeč. Čeprav se, z elegantno enokapno streho, menda ne sklada s prostorskim aktom, ki zapoveduje dvokapnico.

Tovariša Vitoslava dobro oglobiti, njegovi arhitekti naj pripravijo papirje za gradbeno dovoljenje, skladno z dejanskim stanjem, pa se to brez pretiranega pompa legalizira, pa je.

.
Senica
.

Slovenski kmetovalec Bužekijan je, vsled še kvalitetnejšega kmetovanja, želel malček razširiti svojo kmečko domačijo. V skladu s Postopkom je zaprosil za dovoljenje in gospa Županja je, kot bi storila za vsakega drugega državljana, kmetu Bužekijanu priskočila na pomoč in se osebno zavzela, da je dobil Žegen malo premikati kamenje tudi na tistem delu svoje zemlje, ki je bil v nekih neživljenjskih aktih prej označen kot "Extra Super Duper Varovano Prvovrstno Kmetijsko Zemljišče Krajinski Park".

Skromni slovenski kmet Bužekijan je potem iz svojih krvavih žuljev, kozjega mleka in olivnih koščic iztisnih tistih 10 milijončkov ojrof in v potu svojega obraza, z veliko odrekanja, na vrhu griča ki kraljuje nad osjo strunjanskega zaliva, sezidal kmetijo s 1.800 m2 visokostropne kleti in priročnim helioportom. Prostorski Tzarji in ostala Stroka so orgazmirali, češ: "tako se dela!", "turizem smo ljudje", "le kmet naj bo gospod" in "naša Sveta Prst je nastajala desettisoče let!", Senica pa z vsem skupaj ni imel nič.

/sarcasm overload!!! and off

.

predlog: tistih 1500 tekočih metrov prvovrstne škarpe, črni del kleti in mrliška vežica, to torej, kar ima odločbo za rušenje, naj se požegna. Glejte - zajebali ste, kar se je zajebat dalo, in zdaj glumiti gljivu nima nobenega smisla. Če boste šli podirat tisto betonsko grozoto, tam nikoli več ne bo rasla niti trava. Pustite tiste škarpe, ki so iz griča nad Strunjanom naredile Džoserjevo stopničasto piramido, skupaj z dragimi exkluzivnimi sortami uvoženih oliv lepo pri miru - navsezadnje so zadevo tako zasnovali Strokovnjaki Arhitekti in zgradila naša slavna Gradbena Industrija na čelu z Vegradom. Poiščite in izpostavite krivce, oglobite prasca, celega projekta pa nikar obremeniti za več klot je vreden, ker se ga, na pol dokončanega in čez glavo zadolženega - sicer ne bo dalo spraviti v pogon.

(btw, obstaja teorija, po kateri je tu pa tam pridobivanje papirjev povezano z vsaj toliko korupcije - kot nepridobivanje) 

.
Marsovsko pumpanje
.

Kaj naj si nek Marsovec ob teh vaših zdrahah misli? Jasno mu je, da ste nesrečni zaradi očitnega neskladja med tistim, kar piše, in tem, kar obstaja. Boji se tudi, da bi sistematično čiščenje 4.400 (to številko je omenjal KPK Klemenčič) ali 1700 (tudi ta številka kroži) objektov z v vsakem trenutku izvršljivimi pravnomočnimi odločbami za rušenje - sprožilo dosti hujšo Vseslovenskoljuckovstajo od famozne radarske.

Marsovec bi razmišljal neobremenjeno.

.

V Sloveniji živi 1 državljan na hektar. V Italiji 2, v Nemčiji 2.3. V Južni Koreji pa kar 5. Na Nizozemskem tudi, pri čemer je micena depresivna državica arhitekturna in kmečka velesila in 3. največja izvoznica kmetijskih izdelkov na Planetu. Torej se da.

.

Marsovec bi takoj zapopadel, da v tej sicer lepi deželi vlada prostorski kaos kljub pretirani regulaciji in papirni moči Prostorskih Tzarjev. Pomislil bi - ta skrajnost ni produktivna; kaj pa, če bi predpise poenostavili in ljudem prepustili več svobode?

Kaj bi se lahko zgodilo, če bi šli v drugo skrajnost? Če bi, recimo, ljudem popolnoma prepustili razpolaganje z nepremično lastnino, razen nujnega minimuma, ki ščiti utemeljene pravice Drugega? Bi šle stvari v Maherjevo, boječo smer slabe vesti in ciganije - ali v Tuerkovo, ponosno smer Arhitekture, Inženirstva in Gradbeništva, v smer Napredka z Občutkom do prostora?

Čemu, za božjo voljo, bi si investitor želel graditi slabo? Je možno, da bi imeli arhitekti ravno toliko naročil? Je možno da bi, če bi zadeve prepustili trgu, ljudje upoštevali prav vse inženirske standarde (če hiš brez tega tržno naravnane zavarovalnice ne bi hotele zavarovati)? ...

.

Marsovec bi razmišljal o popularnem Mreženju, o fenomenu zgradbe možganov, o povezavah med možganskimi nevroni. Razmišljal bi o kompleksni samoorganiziranosti favel, spomnil bi se arhitektke in umetnice Marjetice Potrč, ki si je nagrado Hugo Boss (2000) s pripadajočimi 100k$ priborila z zidanjem faveloidnih barak po galerijah, in ki jo Stroka načelno in neobvezno grozno obrajta...
Ob lepoti in funkcionalnosti samoorganiziranih skrajnosti - se določene sprostitve našega regulacijskega jarma gotovo ne bi bal. Take stvari.

.

Marsovec bi se takoj zdrznil ob podatku, da ima Sklad kmetijskih zemljišč samo v 3 priobalnih občinah "v varovanju" 564 ha neobdelane zemlje. Izračunal bi, da to čez palec znese kar 11.280 parcel po 500m2.
Pomislil bi, da bi, če bi tako razkosano zemljo ponudili nekmetom z dovoljenjem, da si postavijo preproste bivalno-vrtnarske lope, na teh 564 hektarjih zraslo neskončno več pridelkov, kot zdaj.
Pa take...

...
.

Dejmo, no, vse skup mal premislt. Pa mal prediskutirat. Pa končno neki pametnga pogruntat.

.

Dobro jutro.