sreda, 16. julij 2008

Še 9 jih je padlo

Nazadnje so padle Zakonska ljubezen, Angela's Ashes, Melanholija ali 1934, Prezir, Dolgčas, Notranje življenje, Jaz in on, Rimljanka in Človek ki gleda, v tem vrstnem redu. Drugo je napisal Frank McCourt, vse ostale Alberto Moravia.
Ker so padle že pred 3 tedni, je za tale zapisek že skrajni čas.
.
Angela's Ashes (s podnaslovom A Memoir of a Childhood) Franka McCourta je neštetokrat nagrajeni mednarodni bestseller, omenimo pa le Pulitzerja 1997.
Objektivno nadvse nesrečno otroštvo - revščina v irskih slumih v času depresije med obema vojnama (med slavno krompirjevo lakoto je bilo sicer še precej huje), a opisano iskrivo, iskreno in neskončno duhovito. Iz pisanja, ki je vsaj tako dobro kot Twainov Huckleberry Finn, veje ena sama volja do življenja.
Navidez dokaj debel paperback se zato prebere nadvse hitro. Čeprav je napisano v nekakšnem otroško - irskem slengu, ki bi mu težko rekli angleščina.
Raje Vuk-Stefanović-Karadžič-piši-kao-što-govoriš-angleščina :))
Zelo priporočam!
.
Zdaj pa K Moraviji.
Alberto Moravia piše na tako specifičen način, da lahko človek pograbi katerokoli njegovo delo in ga odpre kjerkoli - in avtorja brez problema ugane. Moravia je neznansko "cankarjanski", v najslabšem možnem pomenu besede. Vedno se znajde v naravnost kastrirajočih situacijah - in se jim trpeče predaja. Ta čustveni mazohist vse krivice, ki se mu vseskozi dogajajo, neprestano premleva in analizira. Na koncu se včasih zadovolji s prozorno samoprevaro, večinoma pa se, ko si končno pride na jasno, kako zelo je "u kurcu" - prepusti melanholiji.
Knjige so avtobiografske; tako bolečega kopanja po sebi - in tako bolnih situacij - si človek ne more izmisliti. Je preveč dobro opisano. Pa tudi okvir je skoraj vedno enak - on je wannabe umetnik, ki razloge, zakaj mu ne steče, vedno išče zunaj sebe. Najde jih v ženskah, ki ga kar naprej varajo, v prebogati materi (ali očetu, ampak vedno je starš le en) ki si ga ponužujoče "kupuje", in v raznih revolucionarjih, ki ga zaradi meščanskega pedigreja nikakor ne spustijo medse (fant pa bi se na vsak način rad šel komunizem).
Toliko na splošno, zdaj pa v telegrafskem slogu:
.
Zakonska ljubezen je mučno branje o tem, kako se našemu pisatelju dokaj hitro skurba žena. Na koncu, ko je vse res jasno, ne potegne nobene poteze, pač pa se odloči prepustiti melanholiji. Ampak knjiga je odlična.
.
Melanholija ali 1934. Naš pisatelj gre po navdih na Capri. Tam se odloči zapecati neko poročeno žensko, za katero se najprej izkaže, da ima tudi enojajčno dvojčico svobodnejših nazorov (ampak naš pisatelj si je vtepel v glavo točno tisto prvo), na koncu pa izgleda, da gre za eno punco, ki je malce igrala. Ta pa se je prišla na Capri ubit - ampak v veličastnem romantičnem slogu po knjigi nekega pisatelja Kleista. Našega potentnega pisatelja pa v svojo igrico vplete tako skrbno, da ta na koncu niti ne ve več, ali naj ga vse skupaj veseli, ali žalosti. Aja, vmes je vpleteno še malo fašizma, nacizma in komunizma. Zanimivo branje.
.
Prezir je knjiga o tem, kako se našemu pisatelju dovolj hitro skurba žena. On vseskozi nudi zasanjano ljubezen, ona njemu očiten prezir. Na koncu mu uide in se menda povrh še ubije, naš pisatelj pa ji je, kot vrhunec samoprevare, posvetil to koprnečo, razumevajočo knjigo. Ampak - res dobro knjigo.
.
Dolgčas je knjiga, kjer Moravia ni pisatelj, ampak kar slikar. Ki seveda ne slika, ker je "v krizi". Opazuje pa tudi nekega drugega, starejšega slikarja (ki je, za razliko od njega, kao povsem zanič), ki pa veliko slika in tudi fuka veliko mladih punc. No, ta stari hitro umre, naš pa se nesrečno zaljubi v eno izmed njegovih punc, potem pa se mu še malo zmeša. Knjiga se konča tako, da se avtor zadovolji z nekakšno samoprevaro, nalepljeno čez mazohistično predajanje melanholiji. Apak - tudi ta knjiga je res fajn.
.
Notranje življenje je za odtenek lahkotnejše branje. Gre kao za nekakšen intervju z neko Deziderijo - trajal naj bi kar 7 let. Razdeljen je na 3 dele: Bordel, Zločinska leta in Skupina in orgija. Knjiga na trenutke spominja takorekoč na Tri hčere svoje matere, ostalo pa je posvečeno fašizmu, nacizmu in temu, kako se dela komunistična revolucija. Pohvaliti velja, da se ta knjiga ne konča niti s predajanjem melanholiji, niti s samoprevaro. Konča se - na sredi, v zraku, kot bi odrezal. No, tudi ta knjiga je precej fajn.
.
Jaz in on je knjiga, v kateri Moravia (jaz) obračuna s svojim penisom (on). On ima celo ime - Federicus Rex. Družbeni okvir sestavja, jasno, saga o tem, kako bi se naš Jaz rad vključil med revolucionarje in tudi med umetnike (tokrat je scenarist), ki se kitijo z externalijami (po Miću). Ampak zgodba je stranskega pomena.
Zanimivo je, kako je Jaz majhen, bogi in na vseh nivojih kastriran, med tem ko je on izjemno lep in predvsem ogromen. Res, tale Moravija zna - da bi se lahko mazohistično predajal melanholiji, se, resnično "obdarjen" - ogradi kar od lastnega kurca in se z njim "spopade".
Naslovi poglavij so izjemni, tako da jih bom prepisal (seveda opisujejo njega, ne onega):
Desublimiran! / Ekspropriiranec / Mistificiranec! / Frustriranec! / Analiziran! / Razkrinkan! / Odtujen! / Instrumentaliziran / Travmatiziran! / Izpodbit! / Izigran! / Očaran! / Kastriran! / Usmerjen! / Deviiran! / Ukročen!
Vrhunska kniga. Zahtevno zastavljena, a doterana. Priporočam.
.
Rimljanka je napisana v prvi ženski osebi. Kljub vsemu je Moravia vseprisoten. Malo kurbarije, malo revolucionarjev, malo melanholije. Ampak - tudi ta knjiga je fajn.
.
Človek, ki gleda je avtorjev obračun z očetom. Tokrat je, lahko se vrnemo k "jaz in on", Federicus Rex kar njegov oče. Mučno, boleče branje. Seveda krasen sprehod skozi človeka, popolnoma pasiviziranega in kastriranega na vseh ravneh. A mučno branje.
Seveda se tudi ta knjiga konča klavrno - s predajanjem melanholiji, slabo prekritim z nekaj prozorne samoprevare.
Ampak - tudi ta knjiga je odlična.
.
*
Če se sekirate zaradi Ruande, Darfurja, Iraka, Afganistana, Čečenije; če se sekirate zaradi vse dražjih strateških surovin in hrane; če vas skrbi zaradi globalnega segrevanja, če vam je celo v zadnjih ujmah odpihnilo streho; če se vam podira tunel, ki ste ga zgradili; če imate plačo ali penzijo manjšo od 2000, 1000, ali celo 400 eur; če sin ni zdelal; če se vam je skisalo vino, ali celo sesedlo testo - berite Moravio.
Deluje katarzično.
.
Lahko noč.

2 komentarja:

  1. Angelin pepel je izšel tudi v slovenščini. Nadaljevanje Tis pa ne in mogoče je tudi vreden branja.

    OdgovoriIzbriši
  2. Res dobro napisano! Hvala za tole!

    OdgovoriIzbriši