petek, 9. marec 2007

Še 8 jih je padlo

Nazadnje so padle Raziskovanje človeškega razuma, Mass. Identity. Architecture., Latinski pregovori, Resničnost, Architecture and its Ethical Dilemmas, Znanstvena metoda, Kristalni čas in The Red Sea - The Coral Garden, v tem vrstnem redu.
.
Raziskovanje človeškega razuma Davida Huma, eno temeljnih filozofskih del, je napisano izredno jasno, preprosto in razumljivo. Razmišljanje iz srede 18. stoletja pomeni višek angleškega empirizma in hkrati podlago kasnejši nemški klasični filozofiji. Iz srca priporočam - še več, za rajc prepisujem iz čisto zadnjega odstavka:
"Če vzamemo v roke kakšno knjigo, ..., se moramo vprašati: Ali vsebuje abstraktno sklepanje o količini ali številu? Ne. Ali vsebuje izkustveno sklepanje, ki zadeva dejstvo in obstoj? Ne. Vrzite jo v ogenj, saj so v njej sami sofizmi in prevare."
Še tole: kadar si sposojam iz knjižnic, dostikrat naletim na podčrtane knjige. Konkreten izvod je imelo v rokah vsaj ducat pridnih punčk, ki so, vsaka s svojo barvo, podčrtavale najbolj nebistvene dele, ob strani pa dopisovale debe klicaje in izjemno abotne opombe. Rezultat je knjiga, kjer je vsaj enkrat podčrtano prav vse besedilo... Pridne punčke, prste k sebi!
.
Mass. Identity. Architecture. - Architectural Writings of Jean Baudrillard, je ena tistih knjig, ki jih ne bi bilo treba. Fragmenti, intervjuji, monologi, vse skupaj pa (po izboru nekega Francesca Prota) zloženo v za lase privlečeno trdo vezano knjigo.
Čeprav je znano, da pridne punčke doživljajo orgazme, ko zaslišijo "simulaker", se jaz takrat primem za pištolo. Baudrillard mi ni nikoli šel - prebral sem kake 4 njegove knjige, ampak zdi se mi, da je s svojim pop karkolizmom nekako prelahko postal preslaven.
Sicer pa - o avtorju vse dobro, ravno ta teden je namreč umrl.

.
Latinski pregovori, izbor Blanke Jarni, so (ad oculos) tako drobna knjižica (contra factum non datur argumentu), da ne vem, če jo sploh lahko štejem. Vendar - a cane non magno saepe tenetur aper.
Kaj bi še pametnega povedal... Recimo:
Animo imperabit sapiens, stultus serviet. Ali pa: Vis sapiens dici? Pauca et meditata loquere! Pa seveda: Stultitiae est se ipsum in evidens periculum conicere.
Pa tudi te modrosti ne bo odveč ponoviti:
Varium et mutabile semper femina. :))
.
Resničnost Lojzeta Kovačiča je knjižica, s katero sem začel seznanjanje s premalo čaščenim avtorjem. Njegovo pisanje je vseskozi avtobiografsko in vseskozi v tretji osebi. Oboje je značilno tudi za njegovo življenje - vedno tujec, vedno nekako alieniran, vedno v konfliktu, vedno nekako distanciran. Izjemno inteligenten, vedno hudo preizkušan, a zato življensko moder, premore nek objektiven uvid, ki ga vrhunsko podaja s cinično distanco do družbe in sebe.
Romanček, izdan 1976., opisuje solženicinovski kazenski bataljon in junakov pobeg v komunistično Ljubljano - kot je alieniran on, je alienirana revolucionarna družba in spodrezena povojna Ljubljana, katere fragmenti so podani z reminiscencami na predvojni vrvež. Ne pričakujta srečnega konca.
.
Architecture and its Ethical Dilemmas, edited by Nicholas Ray, je čisto zanimiv zbornik esejev avtorjev, ki so sodelovali na neki konferenci na Cambridge School of Architecture leta 2004. Kvaliteta malo niha, ampak kako polovico je treba prebrati... Dobro, v resnici je od 14 esejev kaj vreden le tisti Toma Spectorja...
.
Znanstvena metoda Marijana Tršarja je dovolj duhovita zbirka novel pismenega slikarja, pri kateri me motita samo 2 stvari. Prva so (hecno, ne?) njegove obupno zanič ilustracije - od "plaže" človek pač pričakuje udobno branje, ne pa da mora vsako drugo stran sramežljivo skrivati (in posledično vztrajati v nesprejemljivo neudobnih položajih) pred zvedavimi pogledi bližnjih brezdelnežev, "hvatajučih braun boju".
Druga stvar je arhaičen slog, ki bralca vrne recimo v 80-ta leta prejšnjega stoletja. Res, kot bi spet bral Evgena Juriča, Pavlihovo pratiko ali kar Pavliho. Od pismenega slikarja, rojenega leta 1922, ki je dal poleg nacističnega skozi tudi precej povojnega komunističnega šikaniranja, bi pričakoval kaj drugega kot ta "slog samoupravnega socializma" (knjiga je izšla 2004).
Sicer je pa zbirka satir čisto fajn, povrh pa še zelo kratka. Priporočam.
.
Kristalni čas Lojzeta Kovačiča je izjemna knjiga. Med branjem sem se dokončno odločil, da je avtor po mojem mnenju najboljši slovenski pisatelj vseh časov. To je praktično, ker če me sedaj kdo povpraša, lahko takoj izstrelim: Lojze Kovačič. Ampak - kje so ga skrivali, da se mi je tako dolgo izmikal?
Kot sem omenil zgoraj - njegova sposobnost vživljanja, objektivnega uvida in hkratna ironična, cinična, na mestih samo duhovita, vseskozi pa nekako depresivna distanca, ki preveva vse njegovo življenje in pisanje, je naravnost navdušujoča. Avtor, ki ga je življenje zgodaj spodrezalo (rojen v Švici nemški materi in slovenskemu očetu, ko obubožajo jih izženejo v to vukojebino, kjer oče kmalu umre, mater, sestro in nečakinjo pa zaradi "nemškega videza" spet izženejo komiji, ko jih je iskal po koroških taboriščih je našel mater noro...), je kot najboljši pisatelj zablestel v drugem jeziku, slovenščini...
Glejta, samo kratek odlomek:
"Jaz sem denimo pisal majhne zgodbe, ker sem mislil, da pripadam velikemu narodu... veliki narod rabi senzibilne detajle, da se udomači na zemlji... Kitajci potrebujejo povesti o čričkih, o pajčjih in mravljinčjih bojih, o nočeh, prebitih v gorskih samostanih, o sprehodih skozi nasade oljk in malin... Zmotil sem se bil: to je bil majhen narod, ki je rabil velike zgodbe... vcepljali so mu to željo po velikih tekstih - po Quo vadisih, po Zgodovini, po preveličani sakralni arhitekturi celo tržnic in javnih stranišč, po ekshibicionizmu, privzdigovanju. Ti si narod vrtičkarjev, so jim rekli, malih kmetov, pridnih delavcev, učiteljev, obrtnikov, železničarjev, hlapcev, kravjih dekel itd, iz tega, kar živite vsak dan, se ne da narediti ničesar... Če se hočete zavedati svoje veličine, morate etc. etc.... Vse samo v dobro sveta, nič za človeško naturo..."
.

The Red Sea - The Coral Garden Alberta Silliottija je knjiga, ki sva jo kupila na egiptovskem letališču samo zato, da bi med potjo nazaj ugotovila, da je velika grda riba, ki sem jo prejšnji dan šlatal v meter globoki vodi pred plažo, syinanceia verrucosa, smrtno nevarna (strup v žlezah njenih bodic, verrucotoxin (VRC), je najmočnejši ribji strup sploh!). Pa da so bodice tistih drugih, tako pogostih, našopirjenih rib, pterios miles, komaj toliko manj polne istega strupa, da se da pik preživeti ne da bi umrl. Pa da tiste lepe velike akvarijske ribe, acanthurus sohal, spadajo v skupino "surgeonfishes" zaradi skalpelsko ostrih izvlečnih nožkov pred repom, ki zarežejo grdo in globoko. In, seveda, da je bolj od barakud nevarna tista hecna lepa velika rumena ribetina, balistoides viridescens, "giant triggerfish", "the most aggressive and dangerous fish in the Red Sea... extremely territorial and does not hesitate to attack scuba divers..." Če tko pogledam, sva mela po svoje kar srečo...
Knjiga je praktična, izjemno pregledna in opremljena z bogatimi fotografijami. Je pa malce preveč jedrnata - na lastne oči sem videl vsaj 3x več rib, kot jih opisuje.

17 komentarjev:

  1. Kovačič je tudi meni eden boljših besedotvorcev naše zemljice.
    Kristalni čas (brez-časje) reže.

    OdgovoriIzbriši
  2. Podčrtavanje bistvenejših idejnih nalivov ali miselnih skovank, na kakršne padajo pridne punce, pa nikakor ni samo ženska domena. Izposojena Nietzschejeva tetralogija, ki jo berem, je okrašena pod moško taktirko, polna zaznamkov, puščic, geometrijskih znakov (m + f npr.) in celo stiliziranih risbic.

    Da ne bi vsekrižem ločevali ...

    OdgovoriIzbriši
  3. kdo pa pravi, da "pridna punčka" ne more biti fant?

    OdgovoriIzbriši
  4. nekdaj zatežen - vedno zatežena

    Prekmurje-Posočje dialektika ali kako v goste privabiti 3 bralce, če nisi rojena molotovka, hec pa tak ...

    OdgovoriIzbriši
  5. nekdo je "Zvit" preveč?

    ker sem napisal preveč učeno, naj prevedem v "Prekmurje-Posočje dialektiko":
    Jaz verjamem, da tudi fantki podčrtavajo, ne samo punčke.

    če je kdo tako zvit, da hoče biti zaradi te izjave užaljen, ga jaz ne morem zravnati.
    Numquam sapiens irascitur.

    OdgovoriIzbriši
  6. tudi volja nekaj šteje, ob kikirikanju še dolgčas ni.

    vija-vaja-ven.

    OdgovoriIzbriši
  7. Quod fugere credas, saepe solet occurere.

    OdgovoriIzbriši
  8. Že dolgo se nisem tako nasmejala, kot ob tej opazki o pridnih punčkah... (še posebej tisto o organizmih) Hehe...
    Pa še kako res je!
    Bravo!

    OdgovoriIzbriši
  9. 1. Hey Zakotny, koliko si pa ti res razumel Huma, ce resno jemljes Zizka? Mislim, ce res verjames v empirizem in se strinjas, da sinteticni apriori ne obstaja, kaj je potem to?

    2. Citiral si odstavek, ki implicira tudi to, da je nabijanje o estetiki (tvoj priljubljen hobi) ukvarjanje s psevdo vprasanji. Se bolj jasno so to vedeli povedati logicni pozitivisti. Ali si torej sistematicni bullshitter?

    MM

    OdgovoriIzbriši
  10. @sveta krava
    po tvojem jamranju pri kasnejših prispevkih, dragi, sklepam da bi rad, da tale veleum komentiram jaz.

    @1.
    evo, to sem 2x prebral, pa ne zastopim. odgovor dobiš, če si sposoben spraviti skupaj konsistentno vprašanje.
    - od kod si privlekel žižka?
    - če naj razumem "sintetičnega" kot posamostaljeno pridevniško besedo, potem se zdi, da impliciraš, da se strinjam, da ta "Sintetični" (menda tvoj imaginary friend?) apriori ne obstaja. mićo, iskreno ti svetujem - obstajajo strokovnjaki, ki ti lahko mnogo bolje pomagajo kot jaz.
    - obstaja pa tudi možnost, da impliciraš, da se strinjam, da ne obstaja nekakšen "sintetični apriori", mišljen skupaj. glej mićo, saj možnost, da "sintetični apriori" ne obstaja, dopuščam vsaj tako mirne duše, kot da obstaja, ampak bolj natančno bi ti znal odgovoriti le, če se boš potrudil pojasniti, kaj za vraga to je.
    tudi v tem primeru ti pa seveda svetujem enako kot prej.

    @2.
    lep odstavek, ne? citiral sem ga, reci hvala, z mislijo nate. mićo, meni je ta odstavek všeč vsaj toliko, če ne bolj, kot tebi.
    si pa namenoma spregledal, da je kovačič iz, po tvojem izračunu, "neskončnokrat vrednejše" nemščine - zavestno prestopil v pisateljevanje v malovredni slovenščini. no, a ni to fajn?
    - še odgovor na v celotnem tvojem tokratnem remek delu edino skladenjsko vzdržno (in, priznam, slogovno posrečeno, duhovito) vprašanje:
    ne. sistematični bullshitter si ti.

    lep pozdrav :))

    OdgovoriIzbriši
  11. Vidis, revcek, ne poznas niti pojma "sinteticni apriori", pa me zato posiljas po pomoc. Res si nadut, ce nekega pojma ne poznas, potem smo tisti, ki ta pojem poznamo, zreli za iskanje pomoci. No ja, ker si tako ponizno prosil za pomoc, ti namignem: preberi si Prolegomena od Kanta, tam je ta pojem pojasnjen. Morda bos tudi njega poslal k psihiatru? Pomoci si sicer najbolj potreben sam, ampak ne vem, ce znajo kaj uspesno zdraviti narcisoidne blodnje, ki te mocno dajejo :))

    Torej, ce bi bil vsaj pol tako razgledan, kot hlinis na tem blogu, bi seveda moral poznati to, da je jedro empirizma (in Hume je bil empirist, moj mali nepomembni slikarcek) odnos do sinteticnega apriori in da je Zizek, ki ga ti bojda resno jemljes, nekaj, kar po Humu sodi v smeti. Skratka, "malce" si nedosleden, pa mocno bullshiterski!

    MM

    OdgovoriIzbriši
  12. sveta krava, Veliki Filozof, jaz, za razliko od tebe, nisem prav nič bullshitterski. priznati mi moraš, da sem se potrudil razumeti tvoje zmedeno vprašanje in sem celo razkrinkal čudno sintagmo, za katero praviš, da jo je definiral Kant in potemtakem obstaja (ne obstaja pa za Google, ki najde 0 zadetkov, kar sem pravkar preveril, a ti seveda verjamem na besedo) - ki pa je pri Humu, jasno, ni. vseeno hvala, da si me razsvetlil, bom pa podrobno branje Kanta prihranil za kdaj drugič, če ne zameriš.
    da si ocenil, da ti lahko pomaga psihiater, pripiši sebi - jaz tega nisem izjavil.

    spet te vprašam - od kod ti ideja, da sem jaz Žižkov odvetnik?

    Naprej pa malce kasneje, zdaj je že pozno ;)

    OdgovoriIzbriši
  13. Jebo te, pa ti si res funkcionalno nepismen :)) V google vtipkaj "synthetic apriori", pa bos dobil 992 tisoc zadetkov! Kaj za boga si ti tipkal notri, da si dobil nic zadetkov, mi ni povsem jasno, ampak lepo je, da se tako transparentno izkaze, da ne ves niti tega, kako se ta kljucni filozofski pojem crkuje - resna v englescini in ne v inferiorni slovenscini, ha ha. Ce ne poznas niti tega, vsak filozof ti bo rekel res kljucnega pojma, potem je malce hecno, da pises recenzije filozofskih knjig in celo pokroviteljsko zakljucis svojo recenzijo s tem, da je Hume pomemben za razvoj nemske klasicne filozofije, ne ves pa, da je Kantova reakcija na Huma prav poskus utemeljitve in dokaza obstoja sinteticnih apriori form. Ampak jebi ga, prenapetosti ti ne manjka in to na nek nacin postaja ze kar simpaticno. (Za lazje razumevanje sinteticnega apriori preberi kaj Carnap pravi v svoji knjigi o filozofiji znanosti, je lazja od Kanta.)

    Kar pa se tice Zizka: dovolj slabo je to, da ga sploh beres, kot si napisal nekje na tem blogu. Ce bi resno vzel Huma (tisti odstavek, ki ti je tako vsec), bi Zizka moral ignorirati. Nikjer nisem napisal, da si njegov advokat, ocitam pa ti, da ga se nisi vrgel v kanto za smeti.

    Mimogrede, ti bom se jaz dal domaco nalogo, ce jo ze ti dajes meni: napisi oceno knjige Stephena Weinberga Science and its Cultural Adversaries, se bos veliko naucil.

    MM

    OdgovoriIzbriši
  14. Evo, "Sintetični", odgovor ;)

    - Najprej okvir. Kratki komentarji v rubriki "Padlo" niso recenzije, ampak zelo jedrnat naštevek naslovov z anekdotičnimi opisi in grobimi ocenami.

    Humovo knjižico sem prebral kot leposlovje, na vroči plaži, in sem ob tem neizmerno užival. Iz poznavanja Huma pa seveda ne delam, kot ti, življenjskega projekta, da bi se lahko kot "Veliki filozof" kurčil po forumih. Lahko ti pa bralski užitek rahlo razčlenim.
    Hume začne simpatično, tako da se malo predstavi. V tem spominja na Montaigna, katerega cilj je bil "opisati človeka, predvsem sebe, pošteno" (opisuje, denimo, kako serje in podobno), Mići pa bi menda izredno koristilo, če bi se poglobil v res dobro in razumljivo uspešnico Alaina de Bottona, ki Montaigna nadvse ceni - in skušal v njej najti uteho.
    Hume tudi pove, da živi v Edinburghu, kjer sem žal bil samo dvakrat po par dni, se mi pa zdi eno najlepših mest na svetu.

    Po uvodnem vzpostavljanju empatije sem Humu z veseljem sledil. Napisano je s pozicije "zdrave kmečke pameti", s praktično nič sklicevanja na avtoritete, kar se meni zdi vrednota samo po sebi - sploh danes, ko je akademski svet ujet v histerijo medsebojnega citiranja in ko je treba, preden želi človek kaj zastaviti na novo in se izogniti odkrivanju tople vode, predelati neverjetno količino materiala, ki se vedno hitreje kopiči. Meni je ideja nekakšnega izstopa iz takega dogajanja in čepenja v romantičnem zakotju, kot so Montaignov grad v 16. st., Humov Edinburgh 18. stoletja (in moje Zabukovje v 21. stoletju), zelo všeč. ;)

    No, izpostaviti je treba še Humovo prijetno razkrinkavanje šarlatanov in verskih čudežev, kjer ga sploh čvrsto podpiram.

    .
    > "ce res verjames v empirizem in se strinjas, da sinteticni apriori ne obstaja, kaj je potem to?"
    > "jedro empirizma je odnos do sinteticnega apriori"

    - Mirno ti povem, da ko sem knjigo bral, nisem "verjel v empirizem", niti se nisem strinjal, "da sintetični apriori ne obstaja". Ker prvo vprašanje to dvoje implicira, je edini logičen odgovor: "Ne vem, kaj je potem to".
    - No, izjava je hecna v tem: če jedro empirizma razlagaš z odnosom do "sintetičnega a priori", ti ne zadošča Hume, ampak empirizem utemeljuješ s Kantom. ?

    .
    > "Ce ne poznas niti tega, vsak filozof ti bo rekel res kljucnega pojma, potem je malce hecno, da pises recenzije filozofskih knjig in celo pokroviteljsko zakljucis svojo recenzijo s tem, da je Hume pomemben za razvoj nemske klasicne filozofije, ne ves pa, da je Kantova reakcija na Huma prav poskus utemeljitve in dokaza obstoja sinteticnih apriori form."

    - Trditev "Razmišljanje iz srede 18. stoletja pomeni višek angleškega empirizma in hkrati podlago kasnejši nemški klasični filozofiji" že na prvi pogled ni izpeljana iz Humove knjige same na sebi, ampak je zunanji opis, recimo, njenih posledic.
    Če uporabim tebi tako ljubo Kantovo matriko, tu zelo preprosto opisano, gre za trditev vrste "sintetični a posteriori". Iz izjave same pa filozof Mićo ne more sklepati o mojem mnenju o obstoju "sintetičnega a priori", četudi bi ga imel ;)
    Tvoje impliciranje, bullshitter, da "se strinjam, da sintetični apriori ne obstaja" je skratka točno vrste "sintetični a priori" - "sintetični", ker se trditve ne da ovrednotiti samo iz poznavanja pomena besed, in "a priori", ker sodiš, čeprav ne moreš, ne da bi se prepričal o dejstvih.
    Povej torej, zastavonoša "sintetičnega a priori", ali si resnični bullshitter ali nisi? :))

    .
    > "V google vtipkaj "synthetic apriori", pa bos dobil 992 tisoc zadetkov! Kaj za boga si ti tipkal notri, da si dobil nic zadetkov, mi ni povsem jasno, ampak lepo je, da se tako transparentno izkaze, da ne ves niti tega, kako se ta kljucni filozofski pojem crkuje - resna v englescini in ne v inferiorni slovenscini, ha ha."

    - Vtipkal sem, bullshitter, kar si prijavil: "sintetični apriori" :))
    Ne morem pa da ne bi opazil, bebec, da si res funkcionalno nepismen: "synthetic apriori" vrže 1.400, 992.000 zadetkov pa najdeš, če iščeš "synthetic a priori", butelj :))

    .
    > "Zizek je nekaj, kar po Humu sodi v smeti."
    > "Kar pa se tice Zizka: dovolj slabo je to, da ga sploh beres, kot si napisal nekje na tem blogu. Ce bi resno vzel Huma (tisti odstavek, ki ti je tako vsec), bi Zizka moral ignorirati. Nikjer nisem napisal, da si njegov advokat, ocitam pa ti, da ga se nisi vrgel v kanto za smeti."

    V Žižkovo filozofijo se nikoli nisem poglabljal, zato ne morem biti njegov advokat. Poznam le njegovo osebo - skozi zapise, njega in o njem, v popularnih medijih.
    Po mojem mnenju zanj velja isto kot za večino "velikih umetnikov" - njihove življenjske zgodbe so nesorazmerno bolj zanimive, kot njihove "externalije", če uporabim tebi drag izraz. O tem se lahko kdaj drugič na dolgo razpišem ;)
    Naravnost fascinantno je, da se je človek s tako hudo govorno napačo in tako okorno angleščino uveljavil kot resnična svetovna medijska zvezda - še več, prepričati je uspel celo prelepo argentinsko manekenko!

    Imata pa Mićo in Slavoj nekaj (ne vrži se zaradi tega še takoj v smeti) skupnega.
    Kakor žižek danes reče "jaz sem stalinist", tako se tudi naš Mičo na vse pretege trudi provocirati. Ampak jaz verjamem, da so tvoji kolerični izbruhi, zmerjanje in cepetanje vsaj tako skrbno načrtovana poza. Za katero se najbrž skriva le čuteča, nežna dušica, ki prosi za malo pozornosti :))

    .
    - Mićo, Mrkaić, še domača naloga: napiši že enkrat, "Veliki filozof", geslo "sintetični apriori" (ali raje "a priori") v slovensko Wikipedijo, da Google ne bo več metal ven po 0 zadetkov! Mićo, za Nobelovo še ni, ampak s tem si boš vendar nekako postavil spomenik ;)

    Lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  15. Skratka, Strovs, prav zabavno, kako se na vse nacine otepas tega, da bi priznal naslednje: pisaris o Humu, pa nisi razumel skoraj nic.

    Mimogrede, prvo, kar bi moral vedeti, je to, da se Huma ne bere kot leposlovje. V nekaterih knjigah o Humu te o tem dobesedno posvarijo, ampak ti si ocitno tako bister, da ga lahko beres kar na plazi, po lastnih besedah kot leposlovje.

    Iz spremne besede si prepisal, da je Hume postavil "podlago nemski klasicni filozofiji", sam tega ocitno ne ves, ker bi moral poznati nemsko filozofijo, svoje nepoznavanje nemske klasicne pa si prepricljivo dokazal. Kako si torej prisel do tega sklepa, ce nemske klasike ne poznas? Pojasni nam to, velicastni umetnik!

    Prepisal pa si iz spremne besede to o postavljanju temeljev tako samozavestno, kot bi bilo to tvoje lastno spoznanje - smo te pac zalotili pri plagiatu, fant moj. Upam, da si pri svojem slikanju bolj posten in da ne prerisujes od boljsih od sebe.

    Gremo naprej, nisi vedel niti tega, kaj so sintetične a priori trditve, pa se na vse kriplje trudiš, da tega ne bi priznal. (Me prav zanima, kaj bos izumil zdaj.) Prav smesno opletas z googlom in prstevanjem razlicnih crkovanj tega pojma - ce bi pojem poznal in razumel, bi ga nasel v kateri koli zapisani obliki: sintetični apriori, synthetic apriori ali synthetic a priori, predvsem pa bi (pa je to zate ocitno dosti prehuda) povezal dejstvo da ne mores hkrati resno jemati Huma in Zizka. Ampak tega se zdaj, kljub mojemu vztrajnemu poucevanju, nisi postekal. Vidis fant, tu je jedro problema: brbotas kot plehnat loncek, razumes pa skoraj nic. Saj bi te clovek se pustil pri miru, ce se ne bi tako nesramno napihoval, ces, poglejte, kaj so pred mano podcrtovali v Humovi knjigi neki bedaki, jaz pa sem tak genij, da mu ni para. No ja, v bistvu si prav tragicna figura, ko si prizadevas vzbujati pozornost s plonkanjem spremnih besed.

    MM

    OdgovoriIzbriši
  16. Strovs pravi: "Ne morem pa da ne bi opazil, bebec, da si res funkcionalno nepismen: "synthetic apriori" vrže 1.400, 992.000 zadetkov pa najdeš, če iščeš "synthetic a priori", butelj :))"

    Ocitno ne mores brez podlih lazi, pizdek mali. Za "synthetic apriori" mi google pokaze 1,080,000 zadetkov (nekaj vec, kot zadnjic, ocitno google veselo indksira), za "synthetic a priori" pa 988,000. Mislim, res si pokvarjenec, lazes povsem brez sramu. Skoda, da ne vem, kako se na tvojem blogu pripnejo slike, sicer bi lahko tvojo gnojno laz se bolj ucinkovito razkrinka, bedak funkcionalno nepismeni (ali pa pokvarjenec laznivi, izberi sam) :))

    MM

    OdgovoriIzbriši
  17. @mićo:
    - "prvo, kar bi moral vedeti, je to, da se Huma ne bere kot leposlovje. V nekaterih knjigah o Humu te o tem dobesedno posvarijo"
    ja - res si bogi. "v nekaterih knjigah so te posvarili" in mićo se je skril v mišjo luknjo!
    serješ ga, bullshitter. predlagam ti, da se sproščeno vržeš med vse knjige, ki so ti jih prepovedali, in jih sproščeno prebereš kot leposlovje. privišči, si asket; razširi si obzorje, omejenec! če te zamika, pa kaj preberi dvakrat :))

    - razumnemu enkrat, bedaku dvakrat, mići razložiš 132-krat, pa še ne razume. ampak jaz sem vztrajen.
    glej, z dejstvom, da "Hume pomeni višek... in temelj..." je podobno kot z izjavo "mićo ima zagotovljen stolček na Kranjski Sorboni" - jaz papirjev o tvojem stolčku nisem videl, nisem stvari osebno inšpekcioniral, pa vendar menim, da stvar drži.
    zapel si za trditev, ki ni sporna in s katero se itak strinjaš, prijateljček. zaciklal si se in zdaj ne znaš nehati delati budale iz sebe :))

    - mićo, če imaš v svojem portfelju lastniški izvod Humove knjižice, ti ne sme nihče oponašati, da si si kaj malega podčrtal - še več, za kazalnik imaš lahko tudi olupek od špeha!
    če pa si pridne punčke izposojajo iz knjižnic, se pa, nasprotno, spodobi vrniti knjigo v enakem stanju. namesto da kvasiš svoje nebuloze, naredi kaj splošno koristnega in svetuj pridnim punčkam, naj, če že morajo, v izposojenih knjigah podčrtavajo vsaj približno razumno, ne pa debilno in vsepočez, kot sem jih zalotil jaz :))

    - "...nisi vedel niti tega, kaj so sintetične a priori trditve, pa se na vse kriplje trudiš, da tega ne bi priznal..."
    si lažnivec ali samo bedak? mirno sem ti priznal, da sem iz tvojega vprašanja domneval, da je "Sintetični" tvoj imaginary friend, ti se pa še vedno sprenevedaš.
    res pa je, da po tem, ko sem se, da bi ublažil tvojo veliko stisko, poučil o Kantovi matriki, ne živim nič slabše, a tudi nič bolje kot prej :))

    - zabluzil si s čudnim vprašanjem, v katerega si vpletel Žižka, da bi moja bralca mislila, kako si pameten, sedaj, ko si se razkril kot nestrpen bedak, pa ne upaš nehati ;)

    - tako si se kurčil s "sintetičnim apriori", "Veliki Filozof", slovenskega gesla v Wikipediji pa še vedno nisi spisal! Kdaj bo? Raja računa nate, "Genialni Logik"!

    .
    - zdaj pa resno, ker vidim, da si dokončno izgubil živce, Veliki Gobec, in začel kar odkrito zmerjati.
    najprej torej ponavljam svojo umirjeno izjavo:
    "Ne morem pa da ne bi opazil, bebec, da si res funkcionalno nepismen: "synthetic apriori" vrže 1.400, 992.000 zadetkov pa najdeš, če iščeš "synthetic a priori", butelj :))",
    ki je nastala kot odgovor na tole tvojo nizkotno laž:
    "V google vtipkaj "synthetic apriori", pa bos dobil 992 tisoc zadetkov!"
    ker pa sem ti nasedel in nisem preveril izmišljenega podatka 992.000, ki si ga tako hinavsko podtaknil, sem ga pripisal frazi z narekovaji, čeprav podobno številko vrže edino iskanje brez narekovajev in pisano narazen :))


    pred nadaljevanjem pa krajši ekskurz v kvantno mehaniko:
    tu imaš takorekoč humanistično aplikacijo Heisenbergovega principa nedoločenosti - čim bom ustvaril naslednje povezave, se bo število zadetkov spremenilo. najbolj me skrbi za prvo geslo, ker je guglovih 0 zadetkov neskončno pomenljivih. zato bom zraven za vsak slučaj zapisal trenutno število zadetkov.

    geslo "sintetični apriori" vrže 0 zadetkov
    (vraga! kot sem zgoraj razložil - dopisovanje na oslikarstvuinšečem je že ustvarilo prvi zadetek na googlu!)
    geslo "synthetic apriori" vrže 1410 zadetkov
    geslo "synthetic a priori" vrže 55.200 zadetkov
    iskanje synthetic a priori pa vrže 986.000 zadetkov, ampak to ni relevantno, ker ne iščemo samo fraze, ampak tudi kombinacije.

    sedaj, ko lahko vesoljna javnost enostavno preveri podatke, je kristalno jasno, kakšna je resnična vrednost našega "Velikega Filozofa" :))

    OdgovoriIzbriši