Banana republika

Od razpisa predčasnih volitev do danes se ni zgodilo nič, po drugi strani pa veliko. Posvetimo se tu tistemu 'veliko', čeprav bi bilo za vse precej bolje, da bi lahko že na široko razpravljali o obratu na bolje, o katerem ni ne duha ne sluha.
Vlada je še vedno ista, le da spredaj že nekaj mesecev piše V.D. In pospešeno tonemo. Se pa zato ogromno dogaja na vseh nepomembnih področjih, od kulturnega boja, preko hrbta, ki da je biča željan, preko urgentnih razprav o moškosti, pa do Tujca, Neslovenca, ki je zmotil sočno samozadostnost naše banana republike.
Pa začnimo.
.
Zmagovalec volitev
.
Zoranu Jankoviću nihče ne oporeka zmage. Zmaga je bila, glede na javnomnenjske raziskave, presenetljiva - ampak nihče mu je ni oporekal. Tudi o tem, da naj predsednik za mandatarja najprej določi relativnega zmagovalca volitev, je veljal popoln konsenz (sploh po tem, ko je pred volitvami Türk oznanil, da bo "dobro premislil"). SDS je pogoltnila poraz in vsi smo komaj čakali, da se Jankovič na državnem nivoju izkaže kot politično moder, sposoben manager in izjemen strateg, ter se veselili 4% gospodarske rasti.
.
No, nič takega se ni zgodilo. Doslej je dosegel naslednje rezultate:
- Predsednik njegovega največjega naravnega zaveznika, stranke SD, je po tem, ko je skusil Jankovićev pogajalski politični slog, izjavil: "Degutantno!" 
- Popolnoma je pogorel pri volitvah predsednika DZ; miniral je naravnega zaveznika Pahorja, s Kociperjevo pa izvlekel vsega 38/90 glasov.
- Popolnoma je pogorel kot kandidat za mandatarja; transparentno si je izpogajal 44 glasov od 46 potrebnih, iztržil pa sramotnih 42/90.
.
Jankovič se je izkazal za politično nespretnega, zamerljivega in nedoraslega priložnosti. Zdi se, da je v skladu s Petrovim načelom končno napredoval do stopnje nekompetentnosti.
.
Prav zdaj se predsednik ponovno odloča o izbiri mandatarja. V zvezi s tem vsem predlagam preprost miselni preizkus:
Na volitvah zmaga SDS, predsednik države Peterle po dobrem mesecu 'pripravljanja terena' mandat podeli Janši, ki pa si transparentno izpogaja le 44 glasov, zato pa Grims zatrjuje, da jih 'imajo' 48, v parlamentu pa klavrno pogori z 42/90. Takoj po tem predsednik Peterle oznani, da je JJ še vedno zelo resen kandidat in začne nov krog pogovorov. F 571 pa mu pri tem čvrsto drži štango.   
Ha?
.
O moškosti
.
Najprej je bil tale intervju, na silvestrsko soboto. V njem levičar BMZ, izrazito svoboden človek, brez dlake na jeziku pove marsikaj zanimivega.
V zvezi z moškostjo ima za levičarja izrazito zanimivo, konzervativno stališče. Družbo, kjer so vloge v trikotniku 'oče, mama, otrok' zameglene in kjer zaradi pomanjkanja moškosti otrok ne more rešiti ojdipovega kompleksa, imenuje predepipalno. Ker predepipalci Zakona niso ponotranjili, da je pod vprašajem celoten simbolni red. Tudi vladavina prava.
.
Potem je bila razprava pred glasovanjem o mandatarju. Začelo se je s tem, da je Radovan Žerjav, v skladu z Golobičevo doktrino, pozval, naj se potencialni pucki po moško razkrijejo in javno utemeljijo svoj glas, ne pa da se strahopetno in hinavsko skrivajo. In napovedal obstrukcijo, saj lahko, ob vsem špekuliranju, njihovi poslanci le tako ohranijo čast in dobro ime.
.
In končno je zagrmela pozitivka Naša koCiper, češ da je edino moško vzeti glasovnico in glasovati, pa čeprav proti, poleg tega pa bi tako potencialni pucki glasovali v nasprotju z zavezami strank, ki so jih spravile v parlament, kar pa da je sploh v über moško.
.
V zvezi s tem so se seveda strašno aktivirali levi medijski dušebrižniki in ostali varuhi poslanske vesti in svobodne volje. Glede na to, da je pred kakim letom v Parlament uletela Policija in se lotila nekega Jeličinčiča, češ da je storil greh trgovanja s poslanskimi glasovi - bi ob aktualnem kupčkanju pričakoval enako dosledno obsodbo politične korupcije, posebej od predsednika. Ampak ne, nič takega se ni zgodilo.
Zato bom tule zraven raje prilepil zanimivo mnenje levičarja Matevža Krivica, svobodnega človeka:
.
''Kot levičarja me je hudo sram, da ste 'naši' na koncu poskusili priti na oblast ne z volilnim izidom, ampak s pomočjo skritih glasov prestopnikov, ki niso imeli niti toliko morale, da bi si svoj prestop upali javno utemeljiti. Sreča v nesreči je, da je ta nečastni poskus spodletel, preden je nastala še mnogo večja škoda. Upam, da ste to sposobni razumeti in svoje ambicije prilagoditi dejanskemu volilnemu rezultatu. Sedaj vas potrebujemo kot močno in verodostojno opozicijo kot šibko in neverodostojno oblast nikoli.'' (Vir)
.
Virant in viralno
.
Za pismo famoznega Tomaža Majerja sem izvedel na Twitterju. Tam sem tudi spremljal razplet, odziv Nataše Pirc Musar, in novačenje, ki je kulminiralo v izjemno medijsko podprtem shodu trenirkarjev deževnega večera na Prešercu. Pomirjeno sem ugotovil, da je naša družba do nestrpnosti do Neslovencev, predvsem pa do Tomaža Majerja, izrazito nestrpna.
Naučil pa sem se tudi, da je Jelinčičev opis volivcev pokojnega Bernika, ki da so "golazen, ki bi jo bilo treba pobiti takoj po vojni", relativno sprejemljiv, saj je gospod le uveljavljal pravico do svobode govora.
Naučil sem se tudi, da je tovariš Godnič, ki bi tistih 8% ljudi, ki niso njegovi prijatelji, pospravil v Barbara rov, le neškodljiv bumbar, ki je prakticiral umetniško svobodo, čeprav je na jutranjem programu nacionalne TV nastopal kot on sam in ne kak njegov lik.

#trenirka

.

Viranta prej nisem posebno maral, prikupil se mi je pravzaprav šele med volilno kampanjo, ko je neverjetno količino nizkih udarcev - začuda prenesel izrazito po moško. Čeprav ga nisem volil, njegovo stranko spremljam z naklonjenostjo in upanjem, da bodo Štih, Šušteršič in Pezdir skozi realno politiko uspeli v to državo spraviti vsaj malo svobode.
No, po tem, ko je postal predsednik DZ in ko je hotel mrtvilo brez kandidata za mandatarja presekati z lastno pobudo, sem nekega večera sredi dolenjske avtoceste na Twitterju zaznal 'Virantov trend'. Tviteraška gonja se je približno izpela šele, ko je zmanjkalo naslovov doslej posnetih filmov.
Najhujši šok pa je medijska, posebej pa tviteraška scena, doživela po tem, ko si je Virantova stranka drznila Jankoviću reči NE. Hudo je bilo - takega tviteraškega mrtvila, kot smo ga doživeli dan po Jankovičevem porazu, resnično ne pomnim.
Naučil sem se torej, da so iPhone levičarji vsaj tako nestrpni do 'izdajalca Viranta', kot so bili do 'izdajalca Viranta' nestrpni njegovi nekdanji politični prijatelji. Uf.

#Virant

.

Tujec, Neslovenec
.
Eno je grdi nestrpnež Tomaž Majer, ki si je drznil kazati na Tujca. Nekaj povsem drugega pa je Tujec, ki ogroža Naše.
Spokojno dolino Šentflorjansko ogroža Tujec, Neslovenec! Kako si drzne, presneti Tujec, Nam soliti pamet? Mrš, Tujec, Neslovenec, izgini od koder si prišel!
Tako so pretekle dni tekmovali naši veljaki. Se pravi - Naši veljaki. Pa poglejmo, od kod se je vzel ta nebodigatreba Neslovenec.
.
Gospod Joseph A. Mussomeli je ambasador ZDA. K nam, v osje gnezdo, je bil poslan šele po kaljenju v Afganistanu. Ambasador ZDA zastopa Našo, levičarsko, demokratsko administracijo predsednika Obame. Zakaj so naši levi strici na tega Tujca tako alergični?
.
- Morda zato, ker je levičarski, demokratski predsednik ZDA, popolnoma skrenil z linije NOB, če sodimo po njegovem inavguracijskem govoru 3 leta nazaj, ki ga je, btw, kitajska Partija cenzurirala? (btw - cenzurirala ga je tudi naša Partija) Take je kvasil Obama:
.
"Recall that earlier generations faced down fascism and communism not just with missiles and tanks, but with sturdy alliances and enduring convictions,"
"To those who cling to power through corruption and deceit and the silencing of dissent, know that you are on the wrong side of history, but that we will extend a hand if you are willing to unclench your fist."
.
- Ali morda le zato, ker vrli Naši veljaki ne znajo brati med vrsticami?
Kakorkoli že, zdaj nimajo več izgovora.
.
- Ali pa gre le za pobalinski rasizem, za nekakšen socialistični nacionalizem, oziroma fašizem - v smislu pač, da nam v naši Dolini Šentflorjanski nima kaj pameti soliti Tujec, Neslovenec, sploh iz države, ki ji vlada črni zamorec?
Kdo bi vedel...
.
Dražgoše
.
Dražgoše, Dražgoše... Ne bi se rad ponavljal, zato tukaj ne bom pisal o ozadju 'slavne bitke', ampak predvsem o kontekstu. Kontekst, vidite, je namreč šibka točka zgodovinopisja NOB. In kontekst je v grobem tak:
.
Svetovni komunizem in nacifašizem sta veselo paktirala od 23.8.1939 do 22.6.1941.
22 krvavih mesecev, v katerih je padla celotna Evropa. Tole je dobro napisano, priporočam. Sodelovanje je izgledalo takole.
.
Protiimperialistično fronto so, še v okviru tega partnerstva, ustanovili 26.4.1941. Prva slovenska puška pa je počila natanko 22.6.1941, na dan ko sta se Hitler in Stalin skregala. Počila je, ko je neki partizan pod Šmarno goro streljal na Slovenca.
Dražgoška bitka velja za prvi frontalni spopad med partizani in Nemci. To je bilo 9.-11.1.1942. Dobrega pol leta po poku prve partizanske puške. Od konca odkrite ljubezni med nacizmom in komunizmom je torej minila slaba tretjina časa, kolikor je trajal pakt. Od začetka okupacije do prvega spopada  je minilo kar 9 mesecev.
.
Japonska je Pearl Harbor napadla 7.12.1941. ZDA so Japonski napovedale vojno naslednji dan. 11.12.1941 sta zato vojno ZDA napovedali Nemčija in Italija, ZDA pa so istega dne storile enako.
ZDA so v času Dražgoške bitke bile v vojni z nacifašizmom točno mesec dni. V času Dražgoške bitke so ZDA v WW2 sodelovale na protifašistični strani.
Zato je nekam neokusno, da celotna politična vrhuška za udrihanje po Tujcu Neslovencu, ki ni storil drugega kot tule povsem konstruktivno zastopal interese ZDA - izbere ravno prizorišče izgubljene bitke proti Nemcem.
Ker čeprav so ZDA tedaj še jasno podpirale četnike Draže Mihajlovića (in ga po koncu vojne posthumno odlikovale), ne pa komunističnih partizanov, in čeprav naših NOB borcev z rdečimi zvezdami in predstavnikov naše države zavezniki, ki so premagali nacifašizem, ne vabijo na proslave ob dnevu D v Normandijo - so se ZDA v času Dražgoš borile proti Hitlerjevi Nemčiji.
Baje je Stanovnik v času med volitvami in glasovanjem o mandatarju obiskal nemškega ambasadorja tik preden se je večina strankarskih prvakov sestala z ameriškim. Če tole hudomušno prevedemo v jezik NOB:
Šef borcev NOB je šel izdajat Švabom, potem pa ob asistenci stricev obtožuje politično opozicijo sodelovanja z ameriškimi protifašističnimi zavezniki.
Banana republika.
 .
Poslušajmo zdaj še enkrat tale slavnostni govor, premotrimo tale orkestriran performance, ki so nam ga leta 2012 pripravili tovariši Predsednik ZZB, predsednik države Türk, predsednikov nesojeni mandatar Janković in tovariš stric iz ozadja Kučan:
.

.
Za konec pa razmislimo še enkrat, ali je vsakoletno obujanje dražgoške maškarade res tako blazno konstruktivno in neobhodno, da se je tam dolžan kazati vrh države, obdan s kopico novinarjev?
.
9 mrtvih partizanov, 41 ustreljenih talcev, 81 interniranih, vas požgana, grozno.
Ampak - ali ni precej nenavadno tega tako nazarensko opevati, se šopiriti s starimi šmajserji, mahati z zastavami neke druge države in se kititi s simboli prav tistega komunizma, katerega poraz slavi Obama? Hkrati pa šele po osamosvojitvi odkrita prizorišča neskončno hujših zločinov, kjer ležijo tisoči slovenskih žrtev - praktično prezreti?
Oprostite gospodje tovariši strici, to je neokusno.
.
Ob 20. obletnici mednarodnega priznanja naše države pa velja premisliti tudi o tem, ali je spodobno, domoljubno in za mladi rod vzgojno - opevati poraz?
Ker Dražgoše, gospodje tovariši strici, so v nekem smislu nekaj povsem podobnega - kot Kosovo polje.
.

.
Lahko noč.

Še 8 jih je padlo

Takole je - iz čiste zanikrnosti zapisov o knjigah nisem objavljal poldrugo leto. Berem pa seveda kar naprej. In tako je vmes padlo že vsaj 100 knjig. Kaj storiti? Najprej mi pade na pamet, da se spodobi iti po vrsti. Me je pa groza, kako bom vse to not prinesel...

"Nazadnje" so torej padle Žalostne kurbe mojega življenja, Smrt rečnega vodnika, Popravki, Umetnost krpanja, Ekstra deviško, Spodbujanje krokodilov, Emmina sreča in Levitev, v tem vrstnem redu. Ker je zadnja od njih padla že avgusta 2010, je za ta zapis res že skrajni čas. 
Pa začnimo.
.
Žalostne kurbe mojega življenja / Gabriel Garcia Marquez, 2004 (Učila International, 2006)
To pozno, v nekem smislu gotovo avtobiografsko delo slavnega pisatelja, o ostarelem jebaču, ki si poželi device, sicer ni ne vem kaj, je pa še vedno dovolj v redu za ubiti kako urico.

.
Smrt rečnega vodnika / Richard Flanagan, 1994 (CZ, 2003)
'Slovenca' Flanagana bolj ali manj sistematično obdelujem in mi je kar všeč, pa je tudi tale knjigica prišla na vrsto. Raftarski posel v Posočju cveti, vseeno pa 'rečnega vodništva' jaz nikoli nisem dojemal kot možnosti kariere. Grobi okvir romana se mi je zato zdel dovolj ponesrečen, da sem se bal, da je knjiga zanič. Ampak knjiga ni le prijetno presenečenje zaradi nizkih pričakovanj - super je objektivno. Po tako dolgem času sem vsebino v podrobnostih že pozabil, obnove pa ne mislim guglati, saj to lahko storita sama - ostala pa mi je briljantna 'meditacija' utapljajočega se junaka. Brez slabe vesti lahko posredujem tudi svoj tedanji zapisek: "izjemno!"
.

Popravki / Jonathan Franzen, 2001 (Beletrina, 2005)
Za Franzna sem izvedel nekako tedaj, ko se je potikal pri nas zaradi promocije prevoda 'Območja nelagodja'. Takrat sem tudi prvič slišal za afero, ki jo je v zvezi s 'Popravki' imel z Oprah W.
Franzen je napisal dobro knjigo in zanjo požel navdušenje kritikov in več nagrad. Pa ga je Oprah povabila v svojo oddajo za gospodinje (Oprah's Book Club spin-off). Franzen pa je nekje prostodušno mimogrede izrazil manjši pomislek v zvezi z uvrstitvijo na ta seznam knjig za gospodinje, češ da je vmes tudi kak schmaltzy komad. In udarili so po njem, kaj da misli da je, ta elitist, snob in komunajzar, Oprah pa ga je skenslala. In tako je Franzen dodatno zaslovel kot 'človek, ki je zavrnil Oprah'.
Popravki so zajetna sodobna epska saga in v marsičem so me spomnili na Steinbeckovo 'Vzhodno od raja'. Le da zgodba pokriva drugi del 20. stoletja, vzhod namesto zahoda ZDA, in se manj naslanja na Biblijo, ampak bolj kar direktno na milenijski 'Angst'. Slog je briljanten - vse tekoče, brez patetike, z veliko širine in uvida, inteligentno in še duhovito. Knjiga je strahotno fajn, mene je razočaral edino iztek, ki je malo medel - ampak po svoje ta antiklimaks pač odraža sprijaznjenje s 'popravki'. Najboljši dokaz, da je v 10 letih postala 'klasika', pa je v tem, da je praktično v vsem še vedno aktualna, čeprav je bila končana pred 9/11. Zelo priporočam!
Btw - Franzen & Oprah sta vmes že zakopala sekiro; tudi njegov kasnejši roman, 'Freedom', ki sem ga vmes že prebral in je odličen, se je znašel na Oprinem seznamu - ampak v drugo je avtor pohlevno klonil.
.
Umetnost krpanja / Elizabeth Berg, 2004 (Meander, 2005)
Ena najslabših knjig, kar sem jih kdaj prebral. Bruh!
.
Ekstra deviško / Annie Hawes, 2001 (MK Kapučino, 2004)
Če se prav spomnim, stvar govori o tem, kako Angležinja ubode ligursko domačijo in se navaja na stresno/idilično življenje v italijanski vukojebini. Knjiga niti ni zanič, po svoje je čisto zabavna.
Imam pa zabeleženo tole: "tekoče, le misterij okoli prve ženske osebe dvojine ostane nepojasnjen". Ampak tudi če gre za lezbično prenovo stare hiše, so osebne okoliščine junakinje nakazano tako diskretno, da nikakor niso v agitatorskem prvem planu, nč bat.
.

Spodbujanje krokodilov / Antonio Lobo Antunes, 1999 (CZ Moderni klasiki, 2003)
Babe govorijo o članih skupine teroristov, ampak vse skupaj je tako nepregledno, gostobesedno, moreče in komplicirano, da mi nikakor ni sedlo. Knjigo sem prebral prevsem zato, ker je bila 'Hudiču v riti' istega avtorja, izučenega psihiatra, ki je posredoval v Angoli, čisto znosna. S temi krokodili ničesar ne zamujata.
.
Emmina sreča / Claudia Schreiber, 2003 (Modrijan, 2009)
Čudaško samotarsko kmetico doleti kriminalec, kar pa nikomur od njiju ne škodi. Prav zabavno, sploh je pa simpatična naslovnica. Priporočam.
.
Levitev / Carlos Fuentes, 1967, 1974 (MK, 2003)
Od romana, ki so ga v Mehiki nekoč prepovedali, češ da je preveč "pornografski, komunističen, protikrščanski in projudovski", človek seveda pričakuje veliko. Ampak ta kolobocija, kjer kraljujejo neki ex nacist, mehikanizirani Američan in par bejb, je tako neprebavljivo komplicirano zakodirana, da tiste cenzorje, če so se uspeli do črke prebiti skoznjo, prav pomilujem. Meni ni sedlo.
.
Veselo branje!

Jebe lud zbunjenog

Micka Kovačeva pila, nič plačala

Najprej so Zokijevi začeli zganjati oberkrain:

.

Trenirke

Takoj po tem pa so Janševi začeli z izjemno odmevno kampanjo za promocijo trenirk.

.

Lahko noč.

Najsodobnejša umetnina v duhu časa

Za jutrišnjo novoletno dobrodelno dražbo v galeriji Hest sem v nedeljo naslikal tole umetniško sliko.

Preden sem se lotil umetniškega likovnega ustvarjanja, sem skušal kar se da začutiti aktualni trenutek in ustvariti kar najsodobnejšo umetnino, ki bi subtilno odražala samo bistvo duha časa.

Po tehtnem premisleku sem likovno kompozicijo zasnoval tako, da je na krvavo-komunistično ozadje komplementarno postavljenih nekaj prijaznih modrih, rumenih in belih likovnih entitet, ki s pomočjo strateško umeščenih linijskih potez zelo tehtno odsevajo vrednote in energijo aktualnega trenutka.

Umetniška slika predpisane velikosti 14x20 cm mi je odlično uspela, pa sem se proti večeru jel predajati navdušenju nad svojim likovnim delom.

.

Ampak točno ob 20:00 istega dne sem nekako začutil, da se je duh časa nenadoma popolnoma spremenil. Tako zelo, da se je spremenila tudi sama paradigma najsodobnejše likovne umetnosti. In nemudoma sem začel iskati tehten umetniški odgovor na najnovejšo likovno zagato. Ampak naj se neskromno pohvalim, da mi je rešitev uspelo najti še istega večera.

Kot je razvidno s priložene fotografije, sem likovno-umetniški problem uspel vehementno rešiti z nekaj skrbno odmerjenimi linijskimi potezami v beli barvi, ki sem jih, kot pandan vsebinski spremembi umetnostnega trenutka, z mirno, izkušeno roko, drzno plasiral na sam desni rob likovne površine.

Zadovoljno ugotavljam, da mi te umetniške slike ni bilo treba zavreči, saj mi je z brihtno umetniško intervencijo - koraku časa uspelo parirati.

Pred volitvami 2011

Kampanja je končana, naj torej tik pred predvolilnim molkom povzamem svoje vtise.

Tokrat ne bom govoril o programih, ampak izključno o politični kulturi. O komunizmu, pravzaprav, in o tem, ali je slovenska politična scena končno pripravljena, da ga zavrne.

Ayn Rand, izjemna pisateljica, zanimiva osebnost in histerično zagrizena borka proti komunizmu, je nekoč menda izjavila, da je niti ne motijo toliko komunistične metode, ampak predvsem ideologija. No, jaz sem tu bolj konzervativen - do različnih ideologij sem strpen, precej alergičen pa sem ravno na komunistične metode. 

.

Veliko "novega"

.

Obet predvolilne apatije je razburkala ustanovitev novih strank.

TRS se mi niti ne zdi kaj posebno novega, prej benigna komuna ostarelih političnih reciklirancev, ki se pali na hippie revival.

Jankovićevi 'pozitivci' se mi še vedno zdijo Kučanov strel v koleno slovenske nominalne levice. In karikatura vseh ideoloških zablod, vrednot in tradicije. Ta stranka je en velik oksimoron; idealno povzema vso nevrotičnost današnje tranzicijske levice.

Še bolj je pa mrtvilo razburkala Virantova stranka - vse javnomnenjske ankete so zaznale nenaden padec neopredeljenih. Pojavila se je novost, ki je nagovorila precej več novih volivcev, kot pa jih je speljala tradicionalnim strankam.

.

Komunizem živi

.

Torej, najbolj zanimiva ugotovitev zadnjega meseca je, da se naša nominalna levica lahko povsem "redefinira", no, prerazporedi, zgodi se nešteto prestopov - in nobene panike.

Pahorju lahko pobegne pol poslancev, Murglbarak iz rokava potegne prototip dekadentnega kapitalističnega buržuja in ga, skupaj z žegnanjem 26 botrov, nastavi za varuha "NOB" s komunistično revolucijo vred - pa nič. Nobenega jamranja o "zabijanju noža v hrbet" nismo slišali od Pahorja, še najhujša je bila tista prilika "o podganah, ki zapuščajo potapljajočo se barko." Ostal je konstruktiven, ni podtalno rovaril proti včerajšnjim sopotnikom, nobene posebne diskreditacijske kampanje ni bilo zaznati v prorežimskih medijih. ...

.

Povsem drugačna zgodba pa se je vsem na očeh zgodila na nominalni desnici.

Virant, ki mi sicer osebno nikoli ni bil všeč, posebej pa se mi je zameril v času pred prejšnjimi volitvami, ko sem imel priložnost precej od blizu opazovati nekaj podobnega, kar se je sedaj zgodilo njemu - pa je doživel pravi stalinistični pogrom.

In če mi komunistične metode niso všeč a priori - če mi niso bile všeč leta 2008, ko se je čez svojega nekdanjega sopotnika kurčila četica N.Si-jevcev, postrojena za svojim Vodjo, v dušebrižništvu pa so tekmovali vsi, od BŽT, preko Zaresovcev, pa do Viranta - potem mi niso všeč niti zdaj.

Revival Zbora za republiko, kjer so prejšnjega predsednika izključili iz kroga 'pomladnikov', pa zalaganje Požarjevega trobila z dokazi o Jambrekovi udbovski karieri, pa ves drek, ki ga je ob Viranta zmetal Reporter, da o hordah forumskih plačancev ne govorim - to je preprosto nagravžno.

.

Zaprepadeno ugotavljam, da je slovenska levica s komunizmom, se pravi z ogabnimi komunističnimi metodami, praktično opravila. Naj posebej poudarim, da je tista "nova", "pozitivna" frakcija tranzicijske levice, pravzaprav še zadnji absces, v katerem je varno spravljena večina anahronističnih zablod. Kot hrastova šiška, če se razumemo.

In še bolj zaprepadeno ugotavljam, da 'komunizem', skozi 'komunistične metode' - še vedno živi na desnici.

.

Kako bom volil in zakaj

.

Naj na koncu vse skupaj postavim v red. Ker verjamem, da moje razmišljanje ni ravno na liniji enih ali drugih ovc. Torej:

Jaz menim, da je od vseh vidnih političnih osebnosti pri nas - Pahor daleč največji poštenjak. Njemu bi zaupal v varstvo magari lasten bicikel. In ne le to - Pahor je tudi največji državnik. Ko je Virant na Urhu s Kučanom in Jankovićem 'objokoval svojega dedka' - je Pahor brez pompa položil venec na Teharjah. Čeprav noben njegov dedek ne leži tam. Njegovi državniški govori so za v anale - tudi ko je bil najbolj na udaru, najbolj nepopularen - je na državniških dogodkih govoril tako, kot verjame, da je prav. Priznanja Pučniku, tega govora se dobro spomnim, ni dal, ker bi dal Kučan tako komando. Ampak ker je tako prav. Ko bo Pahor kandidiral za predsednika, bom volil zanj.    

Odkar se je po tem, ko je doživel politično smrt, tako čudovito sprostil Gregor Golobič, mi je vedno bolj simpatičen tudi on.

Marsikaj mi je všeč tudi pri Žerjavu.

In opazil sem nastope nekega Tonina iz N.Si, pa me je prav prijetno presenetil.

Iz Virantovega kroga cenim Šušteršiča. Še bolj pa Tomaža Štiha, 'libertarca'.

.

Ampak volil bom stranko gospodov Auerja, Mariniča, Matoza, Popovića, in gospa Vilerjeve in Šoba, in sicer s stisnjenimi zobmi.

Volil bom SDS, ker menim, da je prav Janša trenutno najbolj sposoben sestaviti operativno vlado, ki bo državo pripeljala iz krize. Volil bom SDS, ker želim, da bi zmagali z veliko večino, in ker se hkrati ne bojim, da bi SLS in N.Si tokrat izpadli iz parlamenta. Volil bom SDS, ker verjamem, da je koalicija z Virantom možna le v primeru, da bo Janša mnogo močnejši (saj ne da sedaj še obstaja bojazen, da bi Virant zmagal).

Tako bom volil iz pragmatičnega razloga, da je v času Janševe vlade Slovenija rasla občutno hitreje od povprečja EU. Tako bom volil iz pragmatičnega razloga, da je pod Pahorjem, ko je kriza za vse, Slovenija padala bolj od povprečja EU. In tako bom volil, ker verjamem, da je Janša edini sposoben potrebne reforme uskladiti s sindikati in jih dejansko izpeljati.

.

Še nekaj sem opazil pri sebi - tako bi najbrž volil celo v primeru, da bi se kaj od tega, kar se govori, in govori se marsikaj - izkazalo za resnično. Ugotavljam torej, da pri meni osebno ne gre za 'lepotno tekmovanje', niti za 'slepo vero', še manj za 'navduševanje nad moralno neoporečnostjo'.

Gre za pragmatičnost. In za naklonjenost 'pomladni opciji', ki se od nominalne levice razlikuje edino po odnosu do 'komunističnih metod'. Predvsem deklarativno, žal, kot sem pojasnil nekje zgoraj. Pa vendar.

.

Kakorkoli bomo izvolili, pa verjamem, da posebnega strahu ni. Pahor je po mojem mnenju s svojo iskreno, naivno dobronamernostjo, skromnostjo in poštenostjo - nepovratno vplival na slovensko politično kulturo tudi za naprej.

.

Vsi na volitve!

.

Lahko noč.
.
(update 4.12. 20:00 / open for comments)

Pikapolonica

Ko sem bil mali, sem narisal tole sliko.

Naslovil sem jo Bill's Gate - Golden Gates.

Več o njej lahko najdete na FB.

No, nekoč mi je nekdo sunil eno od 28 velikih pikapolonic, ulitih iz gipsa.

Ker sem si na začetku pripravil še nekaj rezervnih, sem sliko na srečo lahko popravil.

Na veliko krivico, storjeno z brezobzirno krajo nedolžne pikapolonice, pa sem z leti skoraj pozabil.

Dokler ni predvčerajšnjim KK tvitnila, da bo spekla kekse.

Ob tej priliki je bojda čisto sama izdelala tudi plakat, ki izgleda, kot bi na fotografijo na računalniškem monitorju z edigsom ročno dopisala vabilo, nato pa vse skupaj fotografirala s telefonom, da bi dosegla specialen, oh tako kul, vintiđ luk. Zaradi objektivnosti prilagam izvirno fotografijo, povsem nepopravljeno.

Med navduševanjem nad njenim vabilom - pa me je znenada prešinilo, da si je KK predpasnik okitila -

z znano mi pikapolonico.

Hudirja!?, sem pomislil.

Za svoja bralca sem na koncu pripravil tale izrez, pa naj sama presodita.

Jaz mislim, da ogromna 3D pikapolonica na KK-jinem  predpasniku izstopa kot vnebovpijoč tujek. Glede na izbrani okus, s katerim se sicer ponaša naša ex ministrica, je ta tujek toliko bolj očiten.

Če je torej tole, malo nad dolgimi prsti KK, res pikapolonica z moje slike, vaju sprašujem, draga bralca:

Ali je to prav?

.

Lahko noč.

Prerez 61



'Section 61' / oil on linen, partly silver plated / framed 166 x 46 cm / Nov 2011 / Peter Štrovs

Pomol

Za rojstni dan sem si podaril pomol.
To je bilo sicer že poleti, ampak po dolgem zanemarjanju se blog pač spodobi začeti nadaljevati s čim vsaj malo posebnim.
Pa začnimo.
.
Torej, zakaj sploh pomol?
Hja - danes, ko svojo parcelo imenuje 'ranč' že vsak tajkun, je treba barabam tajkunskim pokazati, da se človek ne da kar tako. 'Ranč' pa seveda mora imeti pomol, kajne.
.
Luknja
.
Najprej je treba izkopati luknjo.
Premetati malo zemlje.
Lepo je, če ti kdo priskoči na pomoč.
Recimo tak z večjo lopato.




Luknjo je najbolje izkopati na kraju, ki je že malo zamočvirjen.
Recimo na dnu sončne dolinice, po kateri teče mikroskopski potoček, ki pa nikoli ne usahne.



Glinasta podlaga je super, ker je vodotesna.
Je pa razmočena glinasta prst manj hvaležna za gradnjo jezu.
Zato je treba zabiti na desetine pilotov.
In vseskozi dobro teptati.


Ko je luknja izkopana, lahko končno začnemo delati pomol.
Najprej je treba v zemljo zapičiti palice.
Lepo se vidi, da so tu šele pripravljene, ne pa še zapičene. Jih je pa najlažje zapičiti, ko je luža še prazna.


Da bi vodo brez kakršnekoli mašine prisilil, da bi v lužo v curku padala z višine, in tako vanjo mešala malo kisika, kar ribam ne škodi - sem naredil tako natego (tanka cev, debela je le za rezervo, za preliv).
Lepo (še) ni, dela pa.



Odtok je dobra pogruntavščina. Cev sem skozi jez speljal pri dnu, vodo pa zajema na vrhu. Višina navpične cevi določa gladino. In glavno - če bo kdaj treba lužo spraznit zaradi čiščenja - se da odtok v kolenu elegantno zvrnit do dna. Nobenega črpanja ni treba.
Zgornja cev zajema malo nad gladino in služi kot hudourniški preliv.


Luknja je pripravljena, da postane luža.
Pa ta rjavi raztur se mora zarasti.






Luža
.
Luknja se je z vodo napolnila v enem tednu. Pretok je majhen, ampak stalen. Treba je vedeti, da na površini tekoče vode prej sploh ni bilo videti - la zamočvirjen pas.

V lužo sem vrgel nekaj rib, da bi videl, če preživijo, ne da bi jih kdo hranil.
No, ribe se same odlično znajdejo. Brez heca, na začetku se jim je teža vsak mesec podvojila. Najprej sem vrgel 2, potem še 4. Računam, da bo med 6 vsaj ena drugačnega spola od ostalih, pa bojo mladički. Sedaj so menda veselo zarite v mulj in čakajo na pomlad.
V Bauhausu pa sem nakupil poceni vodnih rastlin, tudi lokvanjev, mislim da po 5 ojrof/ 2 komada v lončku. Sadil sem jih z obale - metal sem jih, zavezane v juto skupaj s črnim blatom in velikim kamnom. Super so se prijeli.

Aja, tole še ni pomol, le provizorij, po katerem sem lahko lazil do odtoka, ki je pritrjen ob zunanji steber. Da sem fiksiral nivo gladine.
Pa tudi stebre je stvar povezovala med seboj, da se ne bi razmajali.


Pomol
.
Končno. Od tu naprej je izdelava pomola stvar enega dne.
S kosilnico sem do luže pripeljal bencinsko elektrarno, strojčke, macesnove late in podnice in še precej drobnarij.

Tu je ogrodje že skoraj končano. Stebre sem malo obtesaval, vrtal, silil in vpel, da je nastalo nekaj pravokotnega, vzporednega in vodoravnega, predvsem pa trdnega. Ogrodje, zavetrovano s par diagonalicami, je postalo osupljivo togo.
Zoprno delo - veliko merjenja, nimaš kam stopit...


Polaganje desk je pa čisti užitek.
Delati je treba seveda izključno z nerjavečimi vijaki.






Stik z obalo.







Se že vidi, kak bo...






Z motorko sem z dveh izrastkov, ki sem se jih odločil obdržati za ograjco, oskubil lubje, nato pa malo meril, da sta lata in polica povsem vzporedni.

Končano.

Blagodati ustekleničene vode

Tole popularno znanstveno analizo 'homeopatske urgence' je pred par dnevi nekdo opremil s slovenskimi podnapisi, pa jo objavljam. Svar je še kako aktualna - saj v naših lekarnah že dober mesec, poleg zdravil, menda prodajajo tudi flaširano vodo, drago kot žafran, oziroma, kot se tistemu učeno reče, "homeopatska zdravila".

.

Homeopatija je seveda nateg. Pa vendar - stvar ni tako preprosta.

.

Placebo efekt je nekaj dejanskega! Človeško bitje je narejeno na tako hecen način, da se že na iluzijo zdravila odzove tako očitno, da se da psihofiziološki učinek placeba celo izmeriti. Jasno pa je, da stvar deluje predvsem pri zadevah, ki imajo opraviti z možgani (hormonska regulacija, krvni pritisk, percepcija bolečine) - pri banalnem kostolomu je pa menda manj uporabna. Naj elaboriram:

Ne, zdravljenje kostoloma in raztrganin zaradi trka z modrim Mondeom - z do absurda razredčeno vodno raztopino modrega Mondea - po vsej verjetnosti ne bo uspešno.

.

Ali šarlatanske zvarke homeopatov uvrstimo v kategorijo "pravi placebo" ali v "psevdoplacebo", niti ni toliko bistveno. Zato pa je resnično zanimivo, da placebo efekt obstaja celo v primeru, ko pacienti vejo, da gre za placebo! In tu lahko končno iščemo neki razumen razlog za to, da je dovoljeno homeopatsko ustekleničeno vodo prodajati v naših lekarnah.

Če že, homeopatsko "zdravilo" deluje takole:

Zavedam se, da gre za navadno vodo, ampak kljub temu jo bom v lekarni preplačal in konzumiral, saj lahko pričakujem nekakšno olajšanje kljub temu, da vem, da je vse skupaj navaden šarlatanski bulšit.

.

Ko smo takole končno upravičili obstoj "homeopatskih zdravil", pa človeku ne preostane drugega, kot da se vpraša:

A ne bi mogel istega doseči s Cedevito?

.

Lahko noč. 





Svet po Čepinki

Konec sveta je bil menda predviden za prejšnjo soboto - ampak v šentflorjansko močvaro ga je zaneslo z nekajdnevno zamudo. Gledam in se čudim.

Panika! Norca se delajo iz nas! Tragedija! Fuj in fej! Vrnite nam 5000 ojrof! To je kaplja čez rob! Svet se podira! 3x proti! ...

Vse to - zaradi tele malenkosti:

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Pustimo tule pokojninsko reformo ob strani - ta fenomen je vredno komentirati tudi povsem neodvisno.

.

1.

Torej, Vlada ima problem s kredibilnostjo in se tega zaveda. Zagovarjanje vladnih stališč, pa naj to počne sama, ali pa najame igralca, se v tem kontekstu zdi nekako sizifovsko početje. Zgoraj prezentirana ideja se mi zato zdi racionalna: postaviti argumente nasprotnikov v usta nekomu, ki je v percepciji javnosti še bolj nekredibilen kot Vlada. Da so za stvar uspeli pridobiti Čepinovo, štejem za njihov velik uspeh.

.

2.

Ali je Pahor za to vedel ali ne, je irelevantno. Če je vedel in se sedaj spreneveda in krivdo vali na vladne piarovce, ki da delajo na svojo roko - je nekredibilen. Če ni vedel, če torej nima nikakršnega pregleda nad tem, kaj kani dati v javnost njegova PR služba v zvezi z zadevo, na katero stavi vse, oziroma še huje, iz njegove službe pride ven nekaj takega, čemur sam odločno nasprotuje - je nesposoben kot vodja in torej spet nekredibilen.

(Btw - nekredibilen je tudi mrtvi spletni portal in od nedavnega le še nekakšen video producent Nezavest, popolnoma nekredibilen, to žal vem iz lastne šole; kar se mene tiče, je nekredibilna torej tudi reklamarska agencija Pastura, ki je večja solastnica Nezavesti.) 

Kakorkoli že, Pahorjeva jeza v zvezi s to reklamo je irelevantna, kredibilnosti si z njo ni ustvaril - konteksta pod točko 1 to ne spremeni. Spot je na mestu.

.

3.

Verličev Mortal iz Pasture pravi, da so kanili narediti "viralni spot", ki naj bi se razširil kot virus. Čeprav je precej čudno, da reklamo za vladni projekt, ki jo za davkoplačevalski denar izdela vladna PR služba z najeto agencijo, imenujejo "viralni spot", čeprav je tudi čudno, da Vlada svoj "viralni spot" umakne z YouTuba po pičlih 10.000 ogledih - pa je zdaj že jasno, da stvar dejansko je "viralna". There's no such thing as bad publicity - in treba je priznati, da so za stvar v par dneh slišali VSI. In to je uspeh, zadeva je uspela. Dobro, vsebina je pač provokativna in odzivi na prvo žogo so bili besni in ogorčeni - ampak provokativnost sama po sebi nikakor ne zagotavlja tako izjemne publicitete. Kar je dala izdelati in kar je požegnala vladna PR služba, je praktično zastonj (TV čas je drag, razen če si 'novica'!) prišlo do vseh.

.

4.

Kljub izrazito ogorčenemu odzivu in številnim 'strokovnim' ocenam, kako je stvar kontraproduktivna, pa se jaz s tem ne strinjam. Malo zato, ker že površen pregled komentarjev po spletu pokaže, da veliko ljudi niti tako očitne parodije ni sposobno dojeti na mah - pri teh bo trajalo nekaj dni, da se jim stvar usede med ušesa, da se jim parkrat razloži, da jo bodo razumeli. Malo pa zato, ker si mora tudi veliko tistih, katerih argumente parafrazira Čepinova, priznati, da so si jih Pahorjanci v tej rundi dobro privoščili - in eno je histeričen, lahko tudi naročen odziv, drugo pa intimno priznanje nasprotniku, da je dobro udaril.

Trdim, da bodo soočenja na temo pokojninske reforme po Čepinki - opazno drugačna. 'Bulšit detektorji' navadnih državljanov so, za to dam roko v ogenj, po tej epizodi postali izjemno občutljivi.
.

* * *

Kaj zdaj? Dolina šentflorjanska je še vedno v šoku - pravkar se to manifestira skozi izjemno interesanten pojav, da so namreč nasprotnike reforme, ki so refleksno poskočili na prvo žogo, preglasili kalibri iz kroga naročnikov reklame. Poglejte okoli sebe - Ne le Pahor, Potrč, Cvata, ... - celo mladi modreci tipa Frangež so spet pametni. In če je kaj nagravžno, so to trenutki, ko se naša celotna politična močvara hinavsko poenoti okoli kake bagatelne kuriozitete.
.

Hja - prav vsi bomo morali požreti to lekcijo. In ne vidim razloga, da se ne bi skušali iz nje česa naučiti. Namesto bebavega moraliziranja pa bi sam svetlobna leta raje videl kaj konstruktivnega. Recimo predvolilni spot desnice, v katerem bi žvrgolel izbrani cvet komunajzarskih nebuloz:

"temelj slovenske državnosti je komunistična revolucija, blablabla, vrednote NOB, blablabla, samoupravljanje s temelji marksizma, blablabla, "nas mladih ne zanima preteklost, zato kotalimo kamenje po hribu Sabotin", blablabla, svi smo mi za pravno državo, od Dimic, preko Senica, pa do Zalar, blablabla, jebeš Hudo jamo, izdajalci so si zaslužili, kriv je Ajzenhaver, glejmo v prihodnost, blablabla, dražgoška procesija ni laufarija, blablabla, Cvikl ni zu Guttenberg, blablabla, po Titovi cesti v lepšo prihodnost, blablabla, mediji v lasti našega Petana so apriori neodvisni, blablabla, mi smo sami antifašisti, vi ste pa vsi fašisti, blablabla,...,"
skozi najete žnable Damijana Murka.

Družinski zakonik

Vidim, da zadnje čase bolj redko pišem, ampak tole imam v bistvu že napisano, pa me ne stane kaj dosti objaviti dveh linkov.

.

V Parlamentu prav zdaj razpravljajo o Družinskem zakoniku in veselo opažam, da je nekdo upošteval oba moja zadržka, o katerih sem se na široko (in menda tudi duhovito) razpisal pred poldrugim letom:

.

O definiciji zakonske zveze

O posvajanju otrok

.

Kar se mene tiče, je popravljeni predlog Družinsklega zakonika kul in ga podpiram.

Zadelov zadetek

Včeraj (no, danes) ponoči sem slučajno poslušal radio, pa me je gost nočnega programa nenavadno pritegnil. Celo tako, da nisem mogel odtegniti ušes vse do konca, do podruge zjutraj.

MMC je super stvar. Evo!

Čeprav je na začetku nesrečno namignil, da "ga zanima astrologija" (uf!) - se mi dr. Aleksander Zadel zdi nenavadno brihten, hiter, moder, artikuliran, zrel in kar je še takih presežnikov. Ali z drugumi besedami: povedal je praktično enako, kot jaz mislim.

Seveda me je zanimalo, kako izgleda, pa sem malo poguglal. Izgleda takole.

Btw - Vana Morrisona sem sam na piedestal postavil (po tem, ko sem ga odkril po čisto svojih kanalih) že v 2. letniku gimnazije, Zadel pa se ga je nalezel, kot pravi, šele od Marušičev. Razlika je pa tudi v tem, da ga je Zadel že 2x slišal v živo, jaz pa sem ga zato (sicer le po radiu) že poslušal na Irskem.

Prerez 60

Pravkar končana:

(Section 60 / oil on linen, partly gold plated / framed 166x46 cm / Feb - Mar 2011)

Izvoljen na listi SD

Ves svet se nam smeji, kake kljukce najmočnejša vladna stranka pošilja v evropski parlament. Pa ne le zaradi "Arafat ingliš" nekdanjega zunanjega ministra.

(update: The Sunday Times je filmček snel z Youtuba, zato pripenjam tale link.)

Bleščeča zmaga gradbeništva

Grozljiv potres na Japonskem je v praksi potrdil učinkovitost sodobne protipotresne gradnje. Posnetki visokih stolpnic, ki se med potresom premikajo, saj so v temelje elastično vpete, so naravnost fascinantni.
.
Še res preprosta, nazorna razlaga "za telebane":
skica 1: razlika med fiksno in prožno vpeto zgradbo
skica 2: guma, jeklene plošče in svinec
skica 3: skledast ležaj
.

Mladinamit - vaje v slogu

Pred par dnevi je uslužbenec največje vladne stranke, ki skrbi za njen PR,
"na svojem fejsbuku" primerjal Grimsa z Goebbelsom.
Mladina ga je nemudoma podprla s takim duhovičenjem:
.
.
Po tem je predsednika Društva novinarjev Slovenije ogorčeno oštel predsednik zares najmanjše vladne stranke, nekako v smislu, če povzamem:
"Ne diraj mi sestrićnu, ćeprav je poroćila SDSovca!", svoje odprto pismo pa je zaključil z neusmiljeno konstatacijo, da ne pričakuje ničesar.
.
Repovž je pa na vse to povedal, čvrsto in neomajno, kot pritiče borcu za pravico:
"Politiki sami izpostavljajo svoje otroke, in prav na to zlorabo smo mi opozorili."
.
Največja opozicijska stranka, ki računa na 50+, pa je vse skupaj modro in spravljivo komentirala takole:
"Tokrat je v svoji vnemi, da ustreže pozivu predsednika Türka po obračunu s SDS, (Repovž) začel obračunavati tudi z otroki naših poslancev. Tega ne bomo dopustili. Če ne bo ukrepala pravna država ali lastniki Mladine, se bomo zbrali pred uredništvom in sami zaščitili naše dostojanstvo", karkoli že to pač pomeni.
.
Hja...
.
Vaje v slogu
.
Nekoč sem prebral knjižico Raymonda Queneauja, kjer isto trivialno situacijo preigra na 100 načinov - pa sem tule še sam poskusil, če bi znal "opozarjati na zlorabo otrok v politiki" na tako genialen način, v tako svobodomiselnem, libertarnem duhu, tako izjemno inteligentno, a hkrati ne žaljivo - kot glavni piarovec naše vladajoče stranke in kot visokonakladna revija Mladina, ki ji šefuje sam predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Spodaj prilagam svoj skromni poskus (in se hkrati vsem zlorabljenim otrokom slovenske politike najiskreneje opravičujem):
.