Protestiram!

Včeraj so nekemu Marku Pogačniku podelili Jakopičevo nagrado,

"osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost".

.

Nagrado podeljuje ZDSLU (zvezadruštevslovenskihlikovnihumetnikov), kao osrednja stanovska organizacija.

Jaz se sicer vanjo nikoli nisem včlanil (nagonsko se izogibam članstvu v društvih, ki bi hotela mene za člana), vseeno pa se čutim izzvanega spregovoriti, ko ga serje organizacija, ki naj bi načelno zastopala tudi moje interese.

.

Torej - cesar je itak gol. Ampak relevantna umetnost bi se morala kljub temu vsaj približno sklicevati na zdravo pamet. Še tako družbeno kritičnost, še tako skrivnostno subverzivnost in še tak cinizem - vse to si (skupaj z bolj vase zazrtimi, intimnejšimi "avtorskimi izrazi") lahko potrošniki kulture razlagamo v kontekstu, v katerem je zdrava pamet uporabno orodje.

Ko pa nam nekakšni "strokovnjaki", "žirantje" in drugi, ki so se znašli na položaju, od koder imajo moč posameznim avtorjem olajševati "umetnostnozgodovinski" ali kar "družbeni" kontekst (dejstvo je, da nagrade in podobna pozornost večajo ceno in čisto konkretno vplivajo na avtorjev tuzemski standard) - vsiljujejo koncepte, ki so očitno skregani z zdravo pametjo, je pa nekaj hudo narobe. Ko tisti ki lahko, svojo moč zlorabijo za to, da v mainstream, celo v prvo vrsto, lansirajo avtorja in njegovo "umetnost", ki funkcionira le v kontekstu, v katerem za koncept zdrave pameti ni prostora, lahko vsi skupaj pameti rečemo adijo.

.

Slovenci smo kao ponosni na burno zgodovino in enega bistvenih mejnikov je že pred davnimi časi izjemno opisal nek častivreden mož, ki je s pozicije zdrave pameti tej družbi znal diskretno pridržati ogledalo:

"Butalci so se nekoč na smrt skregali s pametjo. Ampak ne mislite, da je zmagala pamet - nego hrabri Butalci". (prosto po Milčinskem)

Na to zgodovinsko zmago, ki v marsičem definira tudi naš aktualni trenutek, smo Slovenci še danes ponosni.

.

Adijo pamet!

.

Ko preletim Komeljevo bibliografijo, pa tudi kolikor sem sicer slišal o njem, nimam občutka, da bi bil doslej z zdravo pametjo pretirano skregan. Zato si najprej preberimo izvleček iz njegovega zagovora "lika in dela" dobitnika letošnje Jakopičeve nagrade, kot so ga na veliko povzemali mediji:

Milček Komelj: "Namen umetnikovega poslanstva, kot ga izpričuje njegova duhovna zavzetost, ni nič manj kot poskus reševanja planetarne krize, razvidne iz propadanja življenjskih sistemov, z opozarjanjem na vitalno-energijske razsežnosti Zemlje in vesolja ter na elementarna bitja narave kot nosilce zavesti Zemlje, in je zato že sam po sebi vreden spoštovanja; izglasovanje nagrade pa očitno pomeni tudi priznanje tiste vrste ustvarjalnosti, ki se šele prebija v zavest širše družbe in katere predhodnik je pri nas Marko Pogačnik."

.

Mediji so se nam te dni čutili dolžne nekritično priobčevati tudi tovrstne razlage:

"...je Pogačnik razvil litopunkturo. Gre za akupunkturi sorodno strategijo zdravljenja Zemlje prek premagovanja energijskih blokad, ki ovirajo pretok življenjskih sil. Osnovno orodje litopunkture so kozmogrami, kamnite skulpture, ki jih Pogačnik zarine v Zemljo in tako skuša ozdraviti 'bolna' območja..."

.

*

.

Bobu bob, popu pop, pacientu pacient

.

Zamislimo si, da bi nekje obstajal pacient, ki bi si pri lastni psihopatologiji pomagal z blodnjami o "zdravljenju Zemlje". Denimo, da bi mu skušali pomagati. Pomagali bi mu lahko tako - glede na to, da z blodnjami, ki bi vodile njegov intimni univerzum, po znanih podatkih ne bi ogrožal reda, varnosti, tuje lastnine in družbenega ustroja v tej državi, in niti sebe - da bi ga pustili pri miru.

Z nerazumljivo uslužnimi poskusi, da bi njegovim blodnjam prilagodili definicijo realnosti in teorijo vesolja, bi mu naredili še najmanj koristi.

.

Gospodje v stanovskem društvu ZDSLU, spoštovana "strokovna žirija" in cenjeni novinarji kulturnih redakcij!

Če pač menite, da je bistvena "likovnoumetniška" zasluga gospoda Pogačnika, da "je razvil litopunkturo, akupunkturi sorodno strategijo zdravljenja Zemlje prek premagovanja energijskih blokad, ki ovirajo pretok življenjskih sil...", vam nima smisla oporekati. Da tako menite, je pač dejstvo, z dejstvi se pa nima smisla bosti.

.

Čim pa, razlika je pomembna, kot o dejstvu spregovorite o tej "litopunkturi" - kot o nekakšni dejanski metodi, ki da je bila pravkar odkrita, kot o nečem, kar naj bi malone dejansko delovalo v univerzumu, v katerem zdrava pamet še obstaja kot relevanten koncept - postanete enako škodljivi kot naravne nesreče.

Dokler se nad Pogačnikovimi "kozmogrami, kamnitimi skulpturami, ki jih zarine v Zemljo in tako skuša ozdraviti 'bolna' območja," navdušujete v zasebnem krogu, je to vaša stvar.

Ko pa v imenu krovne organizacije slovenskih likovnih umetnikov začnete prijateljem razdeljevati nagrade po kriterijih tipa "adijo pamet", blatite dobro ime vseh, ki jih kao zastopate.

.

Glede na to, kako mirno in uslužno so letošnjo podelitev Jakopičeve nagrade absorbirali državljani, se resnično bojim prihodnosti.

Naj čakam, da bo Zdravniška zbornica Slovenije svojo stanovsko nagrado začela podeljevati "bioenergetikom", "homeopatom" in podobnim šarlatanom?

Naj čakam, da bo Plečnikovo nagrado za arhitekturo dobil kak zadetek, ki nateguje ljudi s "feng šujem"?

Bom res doživel, da bo nagrado za vrhunski dosežek v znanosti prejel kak duhovitež, ki fopa uboge z "informirano vodo"?

Nagrado za matematiko in fiziko boste najbrž kmalu podelili Damijanu Murku, za dosežke na farmacevtskem področju izdelovalcu "sobnih eko-bio piramid", lavreat krovne organizacije Centrov za socialno delo pa bo potemtakem najbrž kmalu postal slavni Fritzl...

.

Protestiram!

.

.

ps.:

Vsem državljanom dobre volje, ki jih prijetno grejejo nacionalni simboli, ki nam jih je z namenom odrešitve sveta pred leti oblikoval omenjeni lavreat, namenjam tole zamisel:

kaj ko bi link na tole razmnožili po svojih mailing listah? Just a thought...