Možnost otoka

Pred par leti je neki Houellebecq napisal knjigo s tem naslovom, pa sem si ga sposodil za današnji zapis.

.

Dubaj je veliko naredil, da bi zanj vsi slišali, pa se mu zato mnogokrat godi krivica. Da mu ne bi delali krivice, za začetek obnovimo nekaj dejstev:

- Najprej so umetne otoke začeli po jezerih delati tedanji prebivalci Irske in Škotske - že pred 5000 leti. Taki zadevi se reče crannóg, gre pa za z debli zakoličen krog premera do tam 60m, ki so ga zasuli in na njem postavili kolibo ali dve. Znanih je vsaj 2.500 crannógov.

- Med letoma 500 in 1500 našega štetja je cvetelo mesto Nan Mandol na otoku Pohnpei, ki je danes sedež ene od 4 držav Združenih držav Mikronezije (to je približno točno na drugi strani Zemlje). Mesto je sestavljeno iz kakih 100 umetnih otočkov, zgrajenih na koralni plitvini, med katerimi so nastali nekakšni široki kanali, zato mu baje pravijo tudi "Pacifiške Benetke".

- Kjer danes stoji Mexico City, so Azteki leta 1325 zasnovali mesto Tenochtitlan, ki je bilo do prihoda španskih okupatorjev sedež azteškega imperija. Mesto so "Indijanci" zgradili na umetnem otoku sredi tedanjega jezera Texcoco. Španci mesta niso prestavili, pač pa so se lotili drenaže. No, dokončno so Mexico City izsušili šele leta 1967, ko so uspeli zgraditi celo tako učinkovito drenažo, da se velemesto danes ubada celo s pomanjkanjem vode.

- V zalivu Boka Kotorska je v 15. stoletju nastal umeten otok, velik kar 3030m2. Gradili so ga Črnogorci, zato ni nič nenavadnega, da bojda kar 250 let. Cerkvico na njem pa so zgradili v pičlih 95 letih, svaka čast... Čudo se imenuje Gospa od Škrpjela.

- V pristanišču Nagasaki (Američani so ga kasneje uničili s plutonijevo, implozijsko atomsko bombo "Bajsi", za razliko od Hirošime, ki so jo uničili z uranovo, "topovsko" bombo "Fantek") so Japonci med letoma 1634 in 1636 zgradili umeten otok Dejima, kamor so nato po razglasitvi samoizolacije (sukoku) izgnali tamkajšnje Portugalce, s katerimi pa so še vedno trgovali.

- Med letoma 1782 in 1838 so velikobritanski okupatorji iz več manjših - umetno zgradili en večji otok, Salsette. Otok Salsette je danes Mumbai City, najpopularnejši kotiček 4. največje urbane aglomeracije na svetu, zahodnoindijskega mesta Mumbaj.

- Precej znan je tudi nek otok Ellis v izlivu reke Hudson (N.Y.), ki so ga umetno ustvarili iz majhnega naravnega otočka Ostriga, in je bil med 1892 in 1954, kako bi rekel, najbolj popularna, takorekoč obvezna "turistična destinacija" v ZDA.

- No, največji umetni otok na svetu so pa leta 1967 odprli na Nizozemskem. Kot pove že ime države, leži 970 kvadratnih kilometrov (!) velik otok Flevopolder precej nizko - namreč pod morsko gladino. To je otok, ker je z vseh strani obdan z vodo, res je pa tudi, da ga v glavnem niso zgradili z nasipanjem, ampak predvsem s pumpanjem okoliškega morja.

- Na umetne otoke zadnje čase zelo radi selijo tudi letališča.

Leta 1994 so odprli letališče Kansai, ki servisira japonska mesta Kyoto, Kobe in Osaka.

Leta 1998 so odprli novo hongkongško letališče Chek Lap Kok - umetni otok, na katerem stoji, so zgradili tako, da so zravnali manjši, izbočen otok, Lam Chau, in ga skupaj z naravnim otokom Chek Lap Kok utopili v ogromni ravni plošči.

Leta 2005 so na umetnem otoku končali mednarodno letališče Chūbu Centrair, ki servisira japonsko Nagojo.

Leta 2006 pa še letališče Kitakyūshū, ki servisira istoimensko japonsko mesto, in letališče Kobe, ki leži na umetnem otoku takoj zraven še večjega umetnega otoka, imenovanega Pristaniški (zgrajen med 1966 in 1981), ki je del japonskega mesta Kobe.

...
.

Dubaj

.

Katar

.

Bahrain

.

Slovenija

.

Oktobra 2006 je prejšnja vlada objavila Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023. V njej (poleg "Megalaksije" in tiste "Narodne in univerzitetne knjižnice Jožeta Plečnika", o kateri sem pisal prejšnjič) na strani 27 najdemo tudi "Slovenski jadranski otok".

Hkrati je v medije zašla tudi tale nazorna ilustracija genialne vizije. Naš novi otok pred Izolo v (kako dognano!) obliki delfina naj bi bil velik kar 3 hektare, visok pa naj bi bil 3 metre.

No, da se tak debilizem ne bi uresničil, je po mojem skromnem mnenju vredno iti tudi na barikade...

.

Kasneje, pred slabega pol leta, pa je v javnost prišla ilustracija malo drugačne vizije. Novi izolski otok naj bi bil bližje obali, v tistem zalivu, kjer danes plava največji Siemens na svetu.

Še preden nanjo dvakrat vržem oko, lahko mirno zatrdim, da mi ta vizija precej bolje sede.

.

.

Prav pred kratkim, že leta 2010, pa je v javnost zašla ilustracija vizije koprskega župana. Novi slovenski otok bi v tem primeru nasuli na koncu koprskega mestnega pomola, malo naprej od tam, kjer bi rjaveli Riba 1 in Riba 2, če bi bili na istem mestu ob koprskem, kot sta dejansko ob izolskem pomolu. Še več, na polmesecu (v čast Emiratom?) naj bi zrasel najvišji slovenski bivalni objekt. Po tem, ko je Čista lopata pometla s Slovenskim Svetilnikom, se ta vrača še lepši, še večji. Novi Slovenski Svetilnik naj bi bil tako visok, kot da bi na ljubljanski WTC postavili še enega.

Čeprav je po tem, ko je tisti Kempinski pokopal Istrabenzov Turizem, tovrstno megalomanijo jemati predvsem kot zabavno razvedrilo - pa moram priznati, da se mi stvar dopade. Kopal se jaz tam sicer ne bi, rib tudi tam raje ne bi lovil, ampak luknje 100 m visoko, s prekrasnim razgledom vse do "ljepe naše" - se pa ne bi branil. Zgradite to, jaz vas podpiram. :))

.

Preden se v komentarjih besno razpišete o ekoloških vidikih plasiranja vsebine bodočega tunela Markovec v mulj našega morja, pa še ena kost za glodanje.

Kaj ne bi bilo lepo, če bi za začetek napore usmerili na jug? Pravico do polovice Savudrijske vale nam priznava celo morska velesila Hrvaška, pa bi lahko tik pred polovico, na črti med Punto in Savudrijo, nasuli en manjši otoček. Potem bi morali z državnim gumenjakom, če ne kar s Svetljakom, ko ga Rusi končno dobavijo v zameno za klirinški dolg, le še prepričati Jadranko, da je treba Savudrijsko valo deliti na polovici med našim otokom in njihovo obalo. Takoj ko bi tako dobili še četrtino Savudrijske vale, bi morali nemudoma tik pred novo mejo nasuti še en slovenski otoček. Tako bi delali vse dotlej, dokler med našim najjužnejšim otočkom in hrvaško obalo ne bi bilo manj kot pol metra (par cm jim pa vendar lahko pustimo). Potem bi morali strateško nasuti le še nekaj otočkov, da bi mejo speljali do famozne točke T, in problem bi bil rešen.

(Tudi na Vesti)