petek, 04. avgust 2006

Še 12 jih je padlo 1/2

Nazadnje so padle Angel je molčal, List, Izgubljena čast Katharine Blum, Mačka in miš, Ženske pred rečno pokrajino, Po rakovo, Čudoviti klon, Fliper, Dota, Leta, Minevanje in Principles of Yacht Design.
.
Po avanturi z Elfriedo Jelinek sem si hitro izposodil še nekaj Grassa in Bölla, da se s sodobnimi nemškogovorečimi srednjeevropskimi nobelovci bolje seznanim. Takole čez palec lahko ocenim, da je Grass manj zatežen. Oba so v vzhodni evropi veselo izdajali v milijonskih nakladah, ker je kritika zahodnega kapitalizma komunističnim režimom vedno prav prišla. (Spomnim pa naj še na zanimivost, da je Solženicinu takoj po izgonu iz SZ streho nad glavo seveda nudil natanko Böll.)
.
Angel je molčal Heinricha Bölla, drobcen, obskuren paperback, posthumno izdan mladostni zapis, je pričevanje o Nemčiji takoj po vojni. Zanimivo. Čeprav imam do vnovčevanja intimne zapuščine, ki se je avtor ni odločil objaviti, načelne zadržke.
.
List Günterja Grassa je roman precej svobodne forme. Posamezna poglavja bi lahko bile kratke zgodbe, druga so v verzih. Če se prav spomnim, naj bi nekdo ujel neko ribo, ki skozi knjigo zelo izvirno oriše zgodovino Evrope. Meni vse skupaj ni najbolje sedlo, se pa vsaj zelo hitro bere.
.
Izgubljena čast Katharine Blum Heinricha Bölla je roman, s katerim je avtor skušal oprati čast teroristke Ulrike Meinhof in zmagati v polemikah, ki jih je vodil po pismih bralcev. Knjiga naj bi "razkrinkala" senzacionalistično novinarstvo Bilda (ali Direkta). Napisano je v različnih slogih, od kritiziranega novinarskega, do monologov plemenite Katharine. Meni leposlovje, preveč očitno napisano v funkciji politike, ne sede. Dobro, tudi dejstvo, da nekdo dreza v udobno zavest, da je Evropa, še pred današnjimi muslimanskimi, poznala fajn rdeče domače teroriste, me zmoti. Ampak ozadje romana je v resnici čisto zanimivo; problem je v tem, da je knjiga okorna in se slabo bere.
.
Mačka in miš Günterja Grassa je, nasprotno, prav fajn knjiga. Navidez lahkoten mladinski roman, twainovsko duhovit, neopazno zgradi mogočno, tragično ozadje pred-, med- in povojne Nemčije, pred katerim junaki, v katere se brez problema vživimo, zaživijo toliko bolj. Povod za naslov je Mahlkejeva golša, ki je izstopala kot živa miš, ki so jo vrstniki vzeli na piko kot mačke - vzrok pa velike, usodne stvari, pred katerimi so eksistence posameznikov vredne toliko kot miši.
.
Ženske pred rečno pokrajino Heinricha Bölla je kritika politične situacije v Zahodni Nemčiji v zgodnjih 80tih. Avtor, deklariran komunist, povsod vidi oportuniste, napihnjene plemenitaše in nacistične zločince. Posthumno izdan roman, postavljen kot drama, z opisi prizorišč in dialogi, pa je kljub vsemu čisto fajn.
.
Po rakovo Günterja Grassa je roman v prvi osebi, pisan doživeto in prefinjeno kot avtobiografija. Žal gre, kljub avtobiografskim prvinam, v osebnih zadevah za fikcijo - je pa zato ogrodje toliko bolj zasidrano v realnosti. Tulla, priljubljen lik iz Grassovih romanov, je tu njegova mama. No, knjiga je super, preberita jo. Tu pa se posvetimo "ogrodju".
Glavni junak je namreč Wilhelm Gustloff, veličastna ladja.
In Alexander Marinesko, ki jo je potopil. In povzročil največjo pomorsko tragedijo vseh časov. Umrlo je nad 9000 ljudi.
(Ja, Titanic je s 1500 žrtvami daleč, daleč zadaj. Druga največja tragedija je smrt ladje Cap Arcona, ki so jo, polno preživelih iz nacističnih taborišč, potopili Angleži(!). Med 7 in 8000 mrtvih. Tretja pa Goya, ki so jo, polno beguncev, torpedirali Rusi. 6000 mrtvih.)
In
Wilhelm Gustloff, po katerem se ladja imenuje, šef švicarske NSDAP in najpomembnejši nacistični mučenik (že leta 1936 podlegel pod "židovsko pištolo").
In David Frankfurter, rojen Hrvat, njegov morilec.
In KdF, Kraft durch Freude, organizacija, ki je skrbela za delovno ljudstvo v rajhu (naš ekvivalent bi bila SZDL).
(Organizirali so affordable križarjenja za delavce (in zgradili več ladij), izumili affordable avto (KdF-Wagen, danes Volkswagen), poskrbeli pa so tudi za evtanazijo izbranih otrok in kasneje predvsem odraslih invalidov.)
Odličen roman se loteva stvari, ki so bile dolgo tabu. Sicer povsem krotko, defenzivno in nikoli direktno nas tudi spomni, da je rezultat 2. sv vojne premik Poljske na zahod - ker je polovico Poljske pogoltnila Ukrajina, je Poljska zasedla vzhodni del Nemčije, med drugim Prusijo. Za razliko od NDR, ki se je končno priključila (pri čemer je treba poudariti, da je Grass združitvi aktivno nasprotoval), so te meje ostale.
.
*
khm... ker ni zneslo končat, bom preostalih 6 knjig orisal naslednjič

Ni komentarjev:

Objavite komentar