nedelja, 20. marec 2005

Kaj imajo skupnega?

Ko smo ravno preko 1000 zadetkov, se spodobi da spet napišem nekaj o umetnosti.
Kaj imajo skupnega Ive Tabar, Marko Peljhan, Vuk Čosić, Eclipse, Jože Tisnikar, Vadim Fiškin, Peter Mlakar in še kdo?
Vsi spadajo v mainstream, celo v prvo ligo slovenske umetnosti; razen pokojnega Tisnikarja so njihovi projekti abonirani na pipico Ministrstva za kulturo in mnoge druge. No?
Nihče od njih nima akademije. Nekateri so sicer študirali na fakultetah, ki spadajo pod umetniške akademije - Vuk Čosić arheologijo na beograjski likovni akademiji in eklipsarci na ljubljanskem oddelku za oblikovanje, ampak nihče od njih ni akademski slikar ali kipar, kamor naj bi skušali priti tisti, ki bi radi postali umetniki.
Ive Tabar je tisti medicinski brat, ki se je dal v galeriji Kapelica najprej pri polni zavesti intubirati, kasneje si je sam v galeriji zvrtal luknjo v koleno, pred kratkim si je v galeriji prerezal trebuh in si ga sam zašil.
Marko Peljhan je diplomirani AGRFT gledališki režiser. S svojo genialno idejo, Makrolabom, je prepotoval ves svet in se dobro zabaval, dobro finančno podprt od države in telekomunikacijskih sponzorjev.
Vuk Čosič, Vseprisotni, je po formalni izobrazbi arheolog.
Duo Eclipse sestavljata dve diplomirani oblikovalki (ta gajstna, ki jo vedno tako veselo kaže je natanko tista, ki ji je mamo ubil Miran Rudan, ko je povzročil nesrečo s svojo srebrno alfo, na kateri je bil velik napis Miran Rudan, potem pa se je naredil neumnega, vse zanikal in posnel še nekaj pesmi v angelsko nedolžno beli opravi).
Jože Tisnikar je bil grobar (delal je pri pripravi mrličev na krsto). Tisnikarja vsa slovenska stroka uvršča med Velike, nikakor ne med naivce, samorastnike, depresivce.
Rus Vadim Fiškin je diplomirani arhitekt, letos pa bo zastopal Slovenijo na likovnem bienalu v Benetkah s kuliso sobe, v katero bodo svetili reflektorji in predstavljali Sonce. Predstavljanje države na beneškem bienalu je menda največja čast, ki lahko v Sloveniji doleti živega aktualnega umetnika.
Peter Mlakar je tisti filozof, ki je na elektropnevmatsko kladivo (štemarco) nasadil dildo in s tem v galeriji natepaval žensko. Ministrstvo za kulturo je bilo tako navdušeno, da mu je plačalo pod v Dublin, kjer je s tem performansom uradno razveseljeval ultrakatoliško irsko publiko na letošnjem evropskem mesecu kulture in ji tako najlepše predstavil bratsko katoliško Slovenijo. (Linka nisem našel, zato samo tale njegov Gspot)
Namen tega pisanja nikakor ni, da bi zgornje umetnike in njihovo delo kakorkoli relativiziral; to je zanimiva umetnost. Vprašajmo se pa, kakšen smisel ima ljubljanska ALU, zasidrana v 19 stoletju. Pri vpisu iščejo risarske talente - zakaj le? Gojijo modernistični likovni izraz štafelajnega slikarstva - zakaj le? Akademija ni ne pogoj za državne kulturne subvencije, ne pogoj za vstop v državne galerije. Akademija od znotraj izgleda kot zelo zanikrn sanatorij. Kdor je v naših, od države podprtih inštitucijah umetniškega sistema količkaj prodrl, pa je akademski, je tistih par tam zabitih let moral hitro pozabiti.
Lahko noč.

5 komentarjev:

  1. Ja namen šol je, da se kaj naučiš na njih, ne? Če pa se naučiš kje drugje ali pa se že rodiš pameten, pa tudi ni nič narobe.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ni vseeno, kaj na šoli učijo. Če učijo pač karkoli, take šole ne rabimo, karkoli se človek res lahko nauči kjerkoli drugje. Če ALU, vsaj slikarski oddelek, nima stika s sodobno produkcijo, imamo pač problem.
    ALU je osrednja izobraževalna inštitucija znotraj državnega umetniškega sistema in če so ljudem, ki se jim tudi po tej šoli da držati čopič v roki, apriori zaprta vrata galerij v istem državnem umetniškem sistemu, hkrati pa te za državni denar podpirajo samo še freak-šove, kar so povzdignili v mainstream, imamo problem.

    OdgovoriIzbriši
  3. po moje je problem slovenije in kulture to, da v komisijah sedijo napačni ljudje. Kdo so napačni ljudje? To so tisti, ki po eni strani ne štekajo moderne umetnosti in mislijo, da če ni balet, ni umetnost in po drugi strani ljudji/umetnike, ki mislijo, da samo da je nekaj novega, pa je boljše kot vse ostalo.
    Problem je tudi, da se je definicija umetnosti, če je kdaj sploh obstajala, v 21. stoletju izrodila in ni nekega hard-core mainstreama (ali pa ga vsaj jaz ne vidim). In potem lahko vsak prdec vrta luknje v koleno in se naziva svobodni umetnik.

    in potem imaš tu princip cesarjevih novih oblačil. Noben se ne bo upal reči raznim Fiškinom, Čosičem ipd bleferji. Čeprav bi si na momente po mojem mnenju vsi umetniki zaslužili, da jih pošljemo v tri pirovske. Z akademijo ali brez nje.

    d.

    OdgovoriIzbriši
  4. Glavni nesporazum je v tem, da so šole na svetu zato, da dajejo spričevala. Za vse drugo mora človek poskrbeti sam.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ker vidim da si se podpisal z d., javno oznanjam, da to ni tista d., ki se tu sicer večkrat pojavlja.
    Termin "svobodni umetnik" predstavlja tiste, ki so si zaslužili določen status, pogoj je tudi določeno spričevalo. Tabar menda ni "svobodni", je pa umetnik, ki tvega in žrtvuje precej več kot večina.
    Men sta Fiškin in Čosić čist kul, vsa zgoraj navedena umetnost je tudi pokrita z mojo definicijo iz prispevka "Poslanstvo".

    Gospod Rački, v osnovni šoli sem se zelo veselil vaših risarskih prispevkov v Kurirčku. Vseeno menim, da bi bilo ALU treba prevetriti. Na primer, za začetek: namesto da na sprejemnih preverjajo risarsko znanje, naj preverjajo motiviranost, Željo. V moji generaciji sva bila le 2 od 15, ki sva sprejemne naredila v prvo, maš pa tudi take, ki so 5x delali (in ob vsem tem veščina risanja ni v prav nikakršni zvezi z umetniškim uspehom kasneje). Jaz bi v takem primeru takrat najbrž odpadel, ampak ne vem če bi mi bilo kaj žal...

    OdgovoriIzbriši