četrtek, 04. marec 2010

Verouk v šolah

Nič ni spornega, če v šolah učijo o verstvih. Bolj problematično je s konfesionalnim veroukom.
Sam katoliškega sicer nisem bil deležen, ne v šoli, ne zunaj, imam pa izkušnjo s komunajzarskim veroukom - celo ministrant sem bil. Ko je bil Bog še živ, so nas iz vrtca gnali ministrirat ob Celovško, opremljene z zastavicami, da smo mu na slepo mahali, ko je čez kako uro mimo zdrvela kolona med seboj prehitevajočih se črnih mercedesov. Ko je imel rojstni dan, so nas, opremljene z zastavicami, gnali mahat na stadion v Šiški, kjer so odsotnemu na čast kolegi šolarji na zelenici izvajali "figure", pa tudi molilo se je. Kasneje, ko je bil Bog že mrtev, smo v šoli dobili novo ministrantsko opravo - rdečo rutico in kapo, imenovano po Njem. Na Celovški ga tedaj nismo več pričakovali, Njegov rojstni dan pa so nas seveda še vedno gnali obhajat. No, pa saj ga obhaja še današnja študentarija...
Podobno kot počnejo muslimani, pa tudi katoliki tu in tam, odkar je rehabilitirana latinska maša - je bilo tudi za komunajzarske molitvice značilno, da so se vsaj delno izvajale v tujem, se pravi izvirnem jeziku. Najbolj znana je seveda tista: "Druže Tito mi ti se kunemo...", lepe so pa tudi "Druže Tito, ljubićice plavo..." ali celo "Druže Tito, ružice rumeno...", da narodne, "Za zakletvo Titu ja spevo sam stih...," ne omenjam. Ob raznih prilikah smo morali pritegniti tudi uglasbenim psalmom tipa "Šivala je deklica zveezdo, oj zvezdo ardečo kot kri...", pa "Na juriš, na juriš, na juriš...", da o "Sredi pušk in bajonetov...", ne govorim. S prepevanjem svetopisemskih psalmov se še danes ukvarjajo razni "partizanski pevski zbori", ekvivalentno pač tercjalkam na koru...
Imeli smo tudi ministrantsko himno, takole je šla: "Mi smoo slovenski pionirji...", še več - vsaka šola je imela svoj "Ministrantski odred". Molilo se ni pod križem, ampak smo imeli fensi simbol iz srpa in kladiva. Sicer pa so naše maše najraje okrasili kar z veliko sliko Boga. Slika Boga je spadala tudi v obvezno opremo vseh šolskih učilnic, vseh pisarn in vseh javnih prostorov. Jup, za razliko od muslimanskega, je bilo komunajzarskega Boga zapovedano upodabljati.
Tudi pozdrava so nas naučili pri verouku, takoj v prvem razredu osnovne šole. Namesto "salam alejkum" ali "hvaljen Jezus", pa je šlo takole: tršica je, boksajoč se v glavo, zarjula: "ZA DOMOVINO!", veroučenci pa so planili pokonci in, knockoutirajoč se v sence, zarjuli nazaj: "S TITOM NAPREJ!". (Živo se spomnim, kako sem se v takih trenutkih spraševal, kaj je verjetneje - da so prfukneni vsi drugi, ali pa samo jaz...)
.
Za razliko od katoliške, se komunajzarska dogmatika sklicuje na prožnejše Sveto pismo. Če mu rečemo "Zgodovina NOB", ne moremo ne opaziti, da se to Sveto pismo sproti prilagaja vsakokratnemu trenutku. Meja med poukom o veri in konfesionalnim veroukom je bila pri pouku osnovnošolske zgodovine, kot sem ga bil deležen, zabrisana. Kasneje, v gimnaziji, pa je bil komunajzarski dogmatiki namenjen poseben predmet, "Samoupravljanje s Temelji Marxizma", ampak tistega nismo več resno jemali, takrat ni nihče več molil...
No, k izvajanju, h konfesionalnemu prakticiranju komunajzarske religije v osnovni šoli, pa je vsekakor sodilo zapovedano risanje na temo "Revolucija še traja", najboljše veroučence in ministrante pa so celo nagradili z romanjem.
Evo, prišli smo do konca uvoda.
.
* * *
.
S prirejanjem dogmatike komunajzarske religije vsakokratnemu aktualnemu trenutku se ukvarjajo posebni strokovnjaki. Danes se imenujejo "Društvo piscev zgodovine NOB".
In čeprav tudi po osvoboditvi v naši Ustavi piše, da sta v naši republiki vera in država ločeni, še vedno skrbijo, da se komunajzarski verouk v naših osnovnih in srednjih šolah nemoteno izvaja.
.
"Društvo piscev zgodovine NOB" je nedavno vsem ravnateljem osnovnih in srednjih šol poslalo povabilo k sodelovanju pri "Nagradnem Kvizu zmage". Namenjen je učencem 8. in 9. razreda osnovnih šol in vsem dijakom, posamezno, lahko pa se prijavijo kar cele šole. Tekmovanje pravkar poteka, trajalo bo do 15. marca.
.
Čeprav ima "Društvo piscev zgodovine NOB" sramotno nizka pričakovanja (za nagradno žrebanje zadošča 25 pravilnih od 35 odgovorov), bi rad njihovemu cenjenemu "Nagradnemu Kvizu zmage" vseeno posvetil par besed.
Čeprav je treba pričujoči kviz jemati kot "učni pripomoček" za izvajanje določene religije, da je treba torej odgovore iskati v aktualni komunajzarski dogmatiki, ne pa zunaj - pa me pri najboljši volji vseeno spravlja v stisko. Čeprav pri takoimenovani "Zgodovini NOB" ne gre za znanost, ampak za vero, čeprav torej tu ne gre za spoznavanje dejstev in zadovoljevanje radovednosti, ampak, ravno obratno, za izpeljevanje teorije vesolja iz zapovedane dogmatike - imam s kvizom vseeno problem.
Pustimo malenkost, da gre za malo šolo politikantskega anketarstva (tako še Toš ne bi znal pripraviti). Pustimo malenkost, da so vprašanja in odgovori nadnaravno sugestibilni. Pozabimo, da je preveč očitno, da je v kontekstu te religije - vedno pravilen najdaljši odgovor. Pustimo malenkost, da je nabor rešitev izjemno klavrn in da bi k predloženim vprašanjem bolj sodil esejski tip odgovorov. Resnejši problem je kontradiktornost.
Ne le, kaj jaz vem, razmerje med 5 in 8, ali med 27 in vsem ostalim - ves kviz je oksimoron. Contradictio in adiecto, paradoks. Sam s sabo je v nasprotju, kako žalostno. Prva naloga sestavljalcev tovrstnih verskih pripomočkov je vendar, da vprašanja in odgovore pripravijo tako, da se paradoksom skrbno izognejo! Sramotno slabo, "Društvo piscev zgodovine NOB"! (Ali je kaj bolj klavrnega kot veroučitelj, ki se ga nadebuden veroučni razred spravi loviti v logično zanko!?)
.
Zdaj pa si bom drznil izstopiti iz konteksta komunajzarske vere in se brez plašnic posvetil vprašanju #32. Včeraj je pač bila obletnica prebitja stometrskega čepa v Barbara rovu. Prepisujem:
.
Ali je s povojnimi usmrtitvami vojakov sovražnih armad in njihovih sodelavcev, kar sicer vsi obžalujemo, mogoče opravičiti teror, ki so ga izvajali med vojno okupatorji in njihovi sodelavci nad slovenskim prebivalstvom?
a) S smrtjo so izbrisali svojo krivdo.
b) To je bil obračun s političnimi nasprotniki.
c) Ni mogoče, čeprav so bili množični povojni poboji večinoma zunajsodni in zato nezakoniti. Je pa treba upoštevati, da so veliki zavezniki sklenili v Moskvi, v Teheranu in na Jalti, da bodo vojni zločinci kaznovani od narodov, nad katerimi so izvajali teror. So bili pa tudi izraz zmagoslavja in maščevanja.

.
Čeprav je aktualni trenutek tak, da je naše ljudstvo gotovo precej naklonjeno ideji, da bi, se pravi, tovrsten "izraz zmagoslavja in maščevanja" naklonilo naši cenjeni klientelistični dildomafiji - se mi vseeno zdi, da tovrstni verski kvizi v naše ljudske šole ne sodijo.
Javno šolstvo naj otroke vzgaja v duhu absolutnih vrednot.
Kler komunajzarske religije pa naj svoj credo (zapustiti ta svet, ne da bi za najhujše zločine v zgodovini slovenskega naroda kdorkoli odgovarjal), pestuje v svojih zaprtih krožkih.
Ne obremenjujte mladega rodu z relativiziranjem lastne krivde.
.
* * *
Na koncu naj le še posebej izpostavim izjemno simbolno gesto "Društva piscev zgodovine NOB":
Izmed 365 dni so po tehtnem premisleku - za rok za izplačilo nagrad izbrali natanko 20. april. Malo zato, ker je na ta dan ljubljanski Mestni svet lani sprejel modro spravno odločitev o poimenovanju bodoče avenije po komunajzarskem Bogu, malo pa seveda zato, ker ima takrat rojstni dan "velika zgodovinska osebnost" Adolf Hitler.
.
"ZA DOMOVINO!" #%& (au!)
zdaj pa vrli komentatorji:

9 komentarjev:

  1. Ah, nostalgija :-) Tudi jaz sem bil v eni od osnovnih šol ob Celovški, za katere je bilo najbolj praktično, da so jih gnali mahat z zastavicami. Jutranji obred pa je pri nas nekoliko nadgrajen s tem, da odziva "Za domovino" ni vzklikala učiteljica, pač pa učenec-reditelj ali pa kdo drugi, ki si je s kakim posebnim dosežkom prislužil to čast. Lozinko pa smo zarjuli nazaj preostali prisotni.

    OdgovoriIzbriši
  2. lepo, pohvala tudi za Leksikon, to je pomemben vir znanja, tudi sam ga rad uporabljam :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Meni je to vprašanje popolnoma nerazumljivo.
    Je mar le meni?!

    "Ali je s povojnimi usmrtitvami vojakov sovražnih armad in njihovih sodelavcev, kar sicer vsi obžalujemo, mogoče opravičiti teror, ki so ga izvajali med vojno okupatorji in njihovi sodelavci nad slovenskim prebivalstvom?
    ...
    c) Ni mogoče, čeprav so bili množični povojni poboji večinoma zunajsodni in zato nezakoniti. ..."


    1.varianta (trda):

    Vprašanje:
    Ali SE je s povojnimi usmrtitvami vojakov sovražnih armad in njihovih sodelavcev, kar sicer vsi obžalujemo, mogoče MAŠČEVATI ZA teror, ki so ga izvajali med vojno

    Odg:
    Ni mogoče, ŠE POSEBEJ KER so bili množični povojni poboji večinoma zunajsodni in zato nezakoniti. ..."


    2. varianta (blaga):

    Vprašanje:
    Ali je povojnE usmrtitvE vojakov sovražnih armad in njihovih sodelavcev, kar sicer vsi obžalujemo, mogoče opravičiti S terorJEM LE-TEH, ki so ga izvajali med vojno

    Odg:
    Ni mogoče, TUDI ZATO KER so bili množični povojni poboji večinoma zunajsodni in zato nezakoniti. ..."


    P.S.
    Se mar motim? Ali pa je takšno poliranje stavkov napisano direktno za lepljenje na mladinsko pozdavestno tablo. Pa to vprašanje je propaganda. To je indokrinacija! To je lažna nepismenost z namero pranja možgana!

    OdgovoriIzbriši
  4. Menda so ljudje po svetu, ki se hočejo poistovetiti s Kristusom. Hočejo trpeti, biti mučeniki. Eni pravi, drugi šarlantani, z narisanimi ranami.

    Za to kar pišeš v zgornjem sestavku si še premlad. Pomešal si kar so ti povedali in kar si doživel. To se pogosto dogaja otrokom do sedmega leta. Jaz sem v času tvojega rojstva bil v sedmem razredu OŠ v Vuzenici. Človek bi rekel, da je to bolj obrobna šola od tvoje ljubljanske. Pa nismo pozdravljali v nobenem tujem jeziku, ne slavili velikega vodje. Smo pa peli. Pri kemiji. Drugje ne. Vsi so venci vejli... Teče mi teče vodica... (učiteljica je bila iz Prekmurja), pa Rož, Podjuna, Zila... Kje so tiste stezice.

    Res pa je, da sem bral Politikin Zabavnik, pa Alana Forda. V "tujem jeziku".

    Morda si podoba odrešitelje za generacijo, ki je hodila v vrtec v času tvojega študija. Žrtev. Trpin, ki se osvobaja v času svobode.

    Zame si izobražen in pozornosti potreben otrok, ki je izkoristil mnoge ugodnosti države in sorodstva in je ravno zaradi tega lahko "disident" ki pripoveduje pravljice, medijsko živi od gorja neke pretekle generacije. Kakšen bo tvoj sin? Bo znal videti dlje od očeta? Ali bo tudi on samo ovca, ki je z dedkovega krožnika?

    Sem bil nesramen? Mislim da ne. Anonimen ja. Pa saj te anonimnost moti samo kadar se kdo ne strinja s tabo. Sicer ne. Kadar kujejo slavo tvojim slikam, je vseeno.

    OdgovoriIzbriši
  5. eh, kaj čem s tabo...

    anonimnost me moti v smislu, da se tu in tam kakemu anonimnežu ne da podpisati s psevdonimom, čeprav je enostavno, povrh pa vljudno in predvsem bolj pregledno.

    bolj me pa moti, ko se za anonimnostjo tu in tam skriva kak tak anonimnež, ki se predstavi kot nekak vsevedni spremljevalec in ocenjevalec moje osebe in začne samoiniciativno stresati moralne nauke, vrednostne sodbe in modre nasvete meni osebno in vsej moji žlahti. najbolj verjetno je, da se kak tak začuti dovolj ogroženega, da ga sprovocira h komentiranju, takrat ko z napisanim zadanem žebljico na glavico.

    opažam skratka splošno pravilo, da je odnos komentatorjev do lastne anonimnosti
    v določeni korelaciji s konceptoma "ad rem" in "ad personam".

    drugače pa - jaz sem imel prav lepo otroštvo, tudi po tu zapisanem pa se da sklepati, da so bili tisti pobebljeni, bebavi časi - v nekem smislu prav zabavni. s kilometri Alan Fordov in Politikinih zabavnikov v tujem jeziku vred :)

    "Kristus"? "mučenik"? "disident"? "trpin"?
    in najboljša: "medijsko živi od..." :))
    tole zadnjo moram pokazati Janiju S., me zanima če bo kaj kapnilo, lol!

    dost bo, anonimnež, zdaj pa tole mantraj, mogoče boš pa le dojel:

    DANES - "KVIZ ZMAGE" - JAVNE ŠOLE

    OdgovoriIzbriši
  6. Peter, svaka čast, da si prišel celo do vprašanja 32, kajti mene je že pri četrtem zvil napad ošpic. Sicer pa pritrjujem tudi tvoji uvodni konstataciji. Slovenski komunizem res spada v sfero religioznega, kajti metafizika je bil edini način kako uskladiti kričeče nasprotje med slepečo teorijo in katastrofalnimi rezultati. To ni bil le kult (vodje), ampak en tak verski sistem complete with bells and whistles. Vera v višji smisel tekovin dikature proletariata. Partija kot Cerkev, kasneje Zveza komunistov, ampak point itak nikoli ni bil v imenu ampak v spuščanju terminološke megle in gradnji gradov v oblakih, kar je bilo ob pomanjkanju substance pravo bistvo te vere. Ob trdi realnosti Hude jame, da ne omenjam ostalih oportunitetnih stroškov celotnega socialističnega eksperimenta. Potem smo imeli avantgardo in vodilne tovarše kot prelaturo, cel set blaženih in svetnikov, nekaterim še umret ni bilo treba za tak status, imeli smo rituale štafete mladosti, iniciacijske obrede sprejemov v pionirčke, mitologijo revolucionarnih izročil in seveda božansko bitje v Belem dvoru in kasneje v mavzoleju. Kot vsaka vera, ki kaj da nase, smo imeli tudi peklenščke v podobi imperialističnih vohunov, informbirojevcev, meščanske inteligence, anarholiberalcev, sektašev, tehnokratov in sploh vsakovrstnih kontrarevolucionarjev, ki so vrebali izza vsakega vogla. Da pa vera še ni izumrla priča, da so njeni pridigarji relativno nedavno v JJ prepoznali celo samega Princa teme.

    LP, Andrej

    OdgovoriIzbriši
  7. Spoštovani!

    Prijatelj, sodelavec, ki ima zagrenjene poglede na preteklost … takrat še niti rojen ni bil, me je opozoril in mi dal bližnjico do teh izpovedi?
    Upam, da ne bo celo življenje zaradi nečesa, česar ni doživel, okusil in prebiranja in seznanja z nečim na posreden način, trpel kot ta, ki je zapisal temo na katero podajamo komentarje.
    Izgleda, tudi v naši družbi so ideološka in izkustveno neutemeljena nastaja ločevanja na marsikaj.

    Kako mi je bilo všeč, ko je bil kak dogodek, ki sem lahko šel iz šole , vstran od pouka. Nekateri so šli gledati, nekateri častiti, nekateri pa smo si privoščili užitke kakršne koli. Sem precej svojeglav, tudi Tita sem rad dočakal, pa h krščanskem verouku sem hodil, tudi ministrant sem bil pa sem vse življenje zadovoljen, delam kar se mi zahoče in se me nobena ideologija ne prime!

    Še več, v vsaki ideologiji pa še tako slabi najdem nekaj zanimivega. Pa vendar, ideologija je, da te dela neumnega. Izgleda da se je pisca uvodnega teksta to prijelo in bi potreboval pomoč. Če bo še naprej tako zagrenjeno živel bo hitro končal na Onkološkem ali podobnem zavodu!

    Verjamem, da mnogo mladih išče preveč težav v vsem kar nas obdaja. A ne bi bilo lepo iskati izhode, rešitve iz teh težav? Menim, da je tako zagrenjena oseba najverjetneje nagnjena k tudi depresijam. Meni je zelo žal takih ljudi, ki imajo tako zagrenjen pogled na sebe in okolico.
    Rad bi jim pomagal, ne znam, nisem tega sposoben. Verjemite, mati narava ima zdravila za vse. Prisluhnite ji, družite se z njo, verjemite, kmalu vam bo bolje, tudi težave boste videli z lepe strani!

    Lep pozdrav s tega prelepega sveta, Vladimir

    OdgovoriIzbriši
  8. @Vladimir:
    jao, jao...
    predvsem je važno, da niste zagrenjeni :))
    no, vse dobro vam želim!

    OdgovoriIzbriši
  9. Rezultati so znani (celo nekaj dni pred rojstnim dnevom):
    http://www.zzb-nob.si/aktualno/?stran=1#CmsC13E1C535E1
    Tam lahko preverite, če ste pravilno odgovorili - namreč, "Komisija se je najprej seznanila s pravilnimi odgovori na postavljena vprašanja v kvizu. Ta so:

    1b, 2c, 3b, 4a, 5a, 6b, 7b, 8b, 9b, 10c, 11b, 12a, 13b, 14a, 15a, 16b, 17c, 18b, 19c, 20b, 21a, 22b, 23b, 24a, 25b, 26b, 27b, 28c, 29b, 30a, 31a, 32c, 33c, 34c, 35b."

    Blazno mi je všeč fotografija komisije pri delu. Stoli, miza, telefon, skromno pecivo (ki ga je lastnoročno spekla tajnica), borci in omladina, strateško razposedeni, da je jasna hierarhija. Vse, kot mora biti. Samo leto je napačno...

    Lep dan,
    Gregor

    P.S. Peter, če omenjeno fotografijo preliješ v ovce, sem zainteresiran.

    OdgovoriIzbriši