Svaštarjenje

Zadnje čase je naporno, tako da za gobarjenje, kaj šele za tale blog, ne najdem časa.

Menda si bo treba postaviti prioritete - ne le za sproti, predvsem dolgoročno.

.

*

Družina

Kako že gre tista? Človek mora v življenju narediti 3 stvari...

1. Če seštejem vso prčkarijo, lahko mirno zatrdim, da sem hišo, z lastnimi rokami, že postavil. Seveda pa se tu ne konča - v srednjeročnem obdobju bi se v Ljubljani rabilo še nekaj otroških sob in en atelje, tako da se bo treba kmalu spoprijeti z vlogo za pridobivanje gradbenega dovoljenja...

2. Tudi drevo sem že posadil. No, vsaj kakih 20. Nazadnje 2 ginka - enega na Zabukovju, drugega v Sevnici. Sekcija 21, še enkrat hvala, pridita ju kaj pogledat!

3. No, glede 3. stvari pa le toliko, da tudi slepa veja evolucije verjetno ne bom:) Počasi se ima vse obrniti na glavo. Zbogom lagodnost, ahoj odgovornost...

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot večkratni oče, priden gospodinjec in provider z vedno polno malho...

.

Arhitektura

Golobič je diplomiral pred par leti, Gates častno pred par dnevi, Grega Repovž (predsednik Društva novinarjev Slovenije) in Joc Pečečnik (4. najbogatejši Slovenec) pa sploh ne. Jaz eno sicer že dolgo imam, druga je pa po dolgi pavzi zdaj res na vrsti.

Vpisal sem dodatnih 6 predmetov, da mi bodo priznali 3. bolognsko stopnjo, ampak takle "študij" na FA je res farsa. Po poslušanju teh 6 predmetov lahko ugotovim, da se nisem naučil a ma čisto nič novega - 37,56 €, kolikor mi zaračunajo opravljanje vsakega izpita, se tako zdi nezaslišano odiranje. Predvsem sem pa za brezplodno izgubljanje časa po hodnikih upravno povsem neučinkovite inštitucije, ki se izgublja v neznosnih formalizmih, odločno prestar. No, jeseni bo zaključeno.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot uspešen arhitekt...

.

Sikarstvo

Na "umetnik" ali "slikar" ne slišim. ALU je sanatorij, scena en sam freak-show, "umetnik" pejorativ.

Želja "razviti svoje talente" se spremeni v past. Anahronistična Akademija še vedno producira po 15 akademskih slikarjev, ki so z zvestobo cehu apriori obsojeni na marginalstvo - v istem umetnostnem sistemu! Poglejta, s čopičem v roki nas vztraja 20%...

Za preživetje sta 2 možnosti - prodajne galerije in fishing for subventions. Slednja možnost zna biti donosna in je poleg tega dolgoročno smotrnejša. Ampak jaz imam do "delanja projektov" in fehtanja komisij, ki delijo denar davkoplačevalcev, odpor. Etatizem na kulturnem področju bi se dalo v glavnem brez škode zatreti - z davčnimi vzpodbudami, ki bi povzročile, da bi se obračal denar lastnikov. "Strokovnjaki" delajo mnogo bolje, če so odgovorni lastnikom, kot če sedijo v komisijah za prerazdeljevanje novcev, odgovorni le svoji mreži prijateljev in znancev.

Svoje nič kaj všečne slike torej dokaj ekstenzivno ponujam v prodajnih galerijah in čakam, da se pojavi kupec z lastnim denarjem.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot dobro prodajan slikar...

.

Yacht design

Da ne bo nesporazumov - termin pokriva vsa prostočasna plovila z jadri ali motorjem, od jol do razkošnih megajaht. Stvar me zanima od nekdaj in pred kakim letom sem za začetek začel snovati jadrnico za tržno nišo, ki je po silnem razvoju čarterja in zamrtju dnevnega priobalnega jadranja zazevala na Jadranu.

Od zelo naivnega začetka sem preko preobložene jadrnice, ki jo je JJ označil kot "za reveže", pristal pri bolj "race" varianti, ki pa ima še vedno likalniške proporce, je krajša od 5 m in naj bi opremljena, z genakerjem in prikolico ter z davkom, stala pod 16k EUR.

Indeks STIX jo sicer vrže lepo v C kategorijo, zaplete pa se pri optimiranju trupa in pritiklin - po študiju Marchajeve hidrodinamike, Larssona in Eliassona, NACA profilov in seveda realiziranih podobnih primerov sem mislil, da že nekaj vem; ko pa skozi Maxsurf in Span za primerjavo poženem še "škatlo za čevlje", navaden kvader z enakim izpodrivom, foili in jadrovjem - se zmogljivosti razlikujejo za pičlih nekaj %! No, čas bo za ponovne konzultacije z JJ-jem - ker pa so pred kratkim pogoreli in se širijo v zamejstvo, ga nočem moriti z neumnostmi, dokler ne "naredim domače naloge". Več o P 16, skratka, kdaj kasneje.

Seveda imam v srednjeročnem planu vpis na tisto slavno dopisno šolo Westlawn. Zaenkrat sta jo naredila JJ in Justin.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot uspešen yacht designer...

.

Publiciranje

Recimo, da sem pismen. Stvari me zanimajo, medije sproti absorbiram, občasno kampanjsko berem knjige - kar premeljem, pa puščam tule. Na blog počasi začenjam dobivati celo nekakšne odzive.

Pustimo to, da me je Starosta že davno vabil na Rozino in Crnkovič na Blogos (sem se zahvalil).

Zadnjič me je denim poklicala neka tetica, če bi prišel na Trenja razglabljat o stanovanjski problematiki. No, ko sem po začetnem izmikanju le privolil v javno izpostavljanje, se mi je tetica zahvalila, nato pa se je na srečo pojavila afera Sova, poglavje "indijski zdravilec", in je itak odpadlo. Kronična stanovanjska problematika bo najbrž na vrsti poleti, ko se aferaštvo poleže...

Nekateri pravijo, da se Mići ne da z vsakim - da je tu blagovolil puščati svoje veleume, naj bi bila posebna čast.

Evo, omenili so me celo v Mladini.

Prejšnji teden pa me je pohvalil celo Branko G, ki je tu naletel na komentar neke njegove knjige in prebral še drugo in se punudil, da mi zrihta tiskano objavljanje knjižnih ocen...

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim najmanj kot mnenjski voditelj...

.

Kmetovanje

Od malega sem hrepenel po koščku trate. Če si pa danes pomanem oči, vidim, da sem postal talec trat. Že par let približno 10x pokosim 1100m2 neto trate v Lj., 4x letno 2000m2 neto travnika na Zabukovju (+ dodatnih 4x samo zgornjih 600m2) in 2x letno 300m2 strmega brega pri D-jini hiši (ravninski del na srečo kosi sama).

Da o obračanju komposta, prekopavanju vrtov, obiranju malin, futranju mačke in sprehajanju pesa sploh ne govorim...

Bi se spodobilo reči: čez 5 let se vidim kot popoln kmet?

.

Infotainment

Za razliko od internetnih portalov, ki so odvodi matičnih televizijskih in časopisnih hiš, je medijski portal, ki se je pojavil pred kratkim, zrasel neposredno iz okolja, v katerem funkcionira - interneta. Še več, tehnično gre za blog, ki ga (še) zmore podpirati WordPress. Vsebinsko pa za (eni pravijo lev, meni se zdi neodvisen) imformacijski servis, ki korektno široko pokriva lokalno sceno, stvari pa podaja na svež, dostikrat posrečeno duhovit in vedno dovolj sproščen (ups) način. Jaz verjamem, da ima stvar bleščečo prihodnost.

Seveda se mi zdi strašno nobel, da me Starosta in Sever vabita k sodelovanju - po obisku res posrečenega deska, kjer med kamnitima stebroma in kupom Macov, pod katerimi se vlači Sarkićev dalmatinec Janša, vlada eno tako fajn vzdušje, je pa vse skupaj še bolj vabljivo. In impresivno bistrega brainstormerja Vuka sploh še nisem omenil.

Preden se začnem bolj resno javno izpostavljati, pa moram dobro razčistiti par stvari.

- Si to sploh želim? Zavestno se pretiranemu izpostavljanju izogibam, je pa možno, da je blog manifestacija ravno nasprotne želje podzavesti...

- Ali zmorem? Ni hujšega, kot preveč javne pozornosti v kombinaciji z vakuumom v glavi obsijanega...

- Je to pametno? Za dejstvo, da arhitekturna in likovna kritika v Sloveniji ne obstaja, obstaja razlog - med seboj se vsi poznamo. In nikomur se za ceno tega, da bi tvegal morebitno uslugico v megleni prihodnosti, ne zdi vredno javno obelodaniti svojega kritičnega mnenja. Ampak to je itak treba spremeniti. Ta družba se preveč samocenzurira.

- Ali ni to priznanje poraza? Saj vesta: "Kritizira, kdor ni sposoben ustvariti". Jaz se v tej enačbi ne želim videti.

- Preden začnem javno delati budalo iz sebe, je dobro tudi razčistiti, ali naj se pojavljam kot "jaz", ali, kot je danes popularno, kot kak "alter ego"...

Stvar me, skratka, mika in najbrž bom kmalu začel trkati na vajino vest.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot medijska zvezda...

.

*

Skratka, tako svaštarjenje se ob koncu petletke rado konča kot

"vsacga mal - vse sk´p n´č"...