Duhovičenje

V četrtek je osrednji slovenski dnevnik objavil tale vic, najbolje da ga kar prepišem:

.

Tujec pride v mesto in vpraša, kako bi lahko prišel do kakšnega hotela, ker je že utrujen in bi rad prespal. Na križišču zagleda policaja, pristopi ter ga vpraša:

"Oprostite, ali mi lahko poveste, kje je najbližji dober hotel."

"Ja, ni problema, sicer pa so pri nas vsi hoteli zelo dobri, le eni so še boljši od drugih."

"Jaz bi rad le najbližjega."

"OK, najbližji je 500 m daleč."

"Kako pa pridem do tja?"

"Enostavno. Pojdite po tej Janševi cesti in na naslednjem križišču zavijte v desno na Janševo ulico, na prvem križišču pa na desno na Janšev drevored in čez 100 m ste na Janševi ploščadi, tam pa spet na desno do Janševega bulevarja in tam še naprej. Na desnem vogalu je Grand Hotel Janša."

"Koliko Janš pa imate v tem mestu?"

"Enega, seveda, našega ljubljenega vodjo."

"No, malo me preseneča, da grem samo desno, da pridem do hotela, ki je, kot vidim, na moji levi, in to takoj zraven nas."

Policaj ga zabodeno pogleda in mu reče:

"No, ker ste tujec, naj vam razložim, pri nas v Janšolaniji in v tem mestu Novo Janševo je prepovedana uporaba besede levo in tudi gibanje je strogo v desno. Zapomnite si, samo v desno!, in vedno boste na pravi poti."

*

Na Delu so najbrž domnevali, da bom padel dol od smeha. Poglejmo, zakaj nisem.

.

Desničar

To, da ne razumem, po katerem kriteriju naj bi ta Janša, ki javno živi na koruzi, in ki mu mladoekonomisti prej kot "desničarstvo" očitajo "socialistično podrejanje sindikatom", bil desničar (po tem, da njegove socialdemokratske stranke niso sprejeli v Socialistično internacionalo in se je SDS po tem preimenovala v demokratsko?), je ob očitni irelevantnosti levo-desnih etiket v Sloveniji itak manj pomembno.

Posvetimo se raje impliciranemu kultu osebnosti.

.

Kult osebnosti

Zdaj, jaz Janše iskreno ne dojemam kot nekoga, ki bi imel tako nazarenski problem z megalomanijo. Če že morajo delati vic z aktualnim politikom, bi bolje sedel nekomu, ki si je na Mačkovi k imenu dodal "Plemeniti", in ki glede desničarstva ustreza vsaj po kriteriju nezdravega nacionalizma in neprikrite homofobije.

Drugi pride na misel neki Pisshajker, ki za zelo izrazitim večvrednostnim kompleksom sicer boleha, je pa, kar s tem vicem ne gre skupaj, povsem v drugih sferah, kot so levo-desne.

Na misel pa pride tudi množica županov, katerih ustreznost vicu je praviloma premo sorazmerna z majhnostjo vasic, ki jim načelujejo...

Vraga. V resnici danes nimamo junaka, ki bi sedel na ta vic.

.

Titograd

Se pa človek seveda zdrzne - ker nekaj podobnega temu vicu smo vendar živeli še nekaj let nazaj!

Osrednja žila prestolnice se je pol stoletja imenovala Titova (in mnogi današnji dušebrižniki so se strahotno upirali nevtralnemu preimenovanju), Titovo (danes neverjetno, ne?) je bilo celo neko Velenje (in mnogi današnji dušebrižniki so se strahotno upirali nevtralnemu preimenovanju), še več, rojstni dan nekega izučenega ključavničarja je bil zapovedan državni praznik! Vse seveda celo, ko je bil osebek še živ!

No, dol po Jugi so ga nekateri še bolj najebali - stari si je poleg kakega Jajca, Velesa ali Drvarja prilastil kar prestolnico Črnogorcev! Res, srečo smo imeli, kajti "Ljubljana" nima s "Titograd" nič manj lingvističnega sorodstva, kot "Podgorica"...

No, bilo pa je seveda tudi Kardeljevo. Pa Kidričevo, kjer še danes topijo aluminij. Pa sredi Ljubljane se tista največja zbrka od arhitekture, ki je fiksirala odstrto zanikrno slepo fasado Šestice, in nad katero visi tista nacionalna arhitekturna sramota v obliki trikotne prizme, ki štrli iz obupne stavbe SKB banke, imenuje Kraigherjeva ploščad. Ploščad je danes seveda zapuščena in mrtva kot Partija.

Skratka, s Titove ceste sem se z nekaj manevriranja jaz nekoč dejansko imel možnost pripeljati v Titovo Velenje. Je to boljši vic? Hja - to ni nič bolj smešno, kot obupno zanič "aktualni aforizmi", ki jih Žarko Petan zadnje čase stresa po Magu.

Poglejta, res duhovito in še pogumno povrh pa je bilo, ko je Ježek v svinčenih časih predlagal: "Tito, prodaj Galeba, kupi nam hleba!", zaradi česar je seveda nemudoma končal v arestu.

.

Ljubljeni vodja

Danes se v resnici nihče ne boji, da bi zaradi podobnega končal v arestu.

Mora pa biti nekaj pritlehnega v slovenski naturi, nekaj takega, kar premore vsaka k linču deroča sodrga...

Jaz še zdaleč nisem Janšev odvetnik, ampak inflacija nadvse "pogumnih" namigovanj na njegovo nagnjenost h kultu osebnosti mi gre na kozlanje. Popolnoma enako, kot če bi bil predmet kampanje recimo Kučan.

Recimo, da se je začelo, ko je Sarkić svojemu pesu nadel ime.

Dosti kasneje je na to temo v Mladini kratek čas izhajal izjemno dober strip - vrhunsko zrisan in neskončno, a prefinjeno, duhovit.

Potem ga je močno pihnil Vasletov Vinko, ki je odslovil novinarko, ki ni naredila nič narobe, zaradi česar je ponudil odstop meni zelo simpatični Štular, dokler se ni vse skupaj poleglo, ostal pa je granak priokus. Res, Vasletova nespretnost je Janši škodila skoraj toliko, kot Stanovnikov atentat na Gasparijevo kandidaturo, ki je tega dokončno izločil iz realnih možnosti za drugi krog.

Potem so si trije slovenski mainstream umetniki, zgolj po naključju eni najuspešnejših pri pumpanju državnih subvencij, na Mačkovi dali spremeniti imena v Janez Janša.

Takrat nekako je Botteri v svoj Mladinamit uvedel nagradno igro "kdo najlepše napiše vodjevo ime". Kjer prevladuje premetavanje kamenja po zgledu starih prdcev, ki na tisti Sabotin jovo na novo pišejo gigantsko ime resničnega diktatorja, da se nam ne smeje samo cela Italija, ampak ves svet. Nazadnje so stari prdci premetali kamnje v TITO točno ob priliki Stanovnikovega atentata na Gasparijevo kandidaturo. Ampak Mladina (saj vesta, "nizkonakladni tednik", ali pa Mićotov predlog rešitve vprašanja Mladine: "šus u glavo"...) ima itak dolžnost špikati Janšo in to počne dovolj duhovito.

Počasi pa se je vse skupaj začelo prijemati in "pogumnih" je vedno več ljudi. Ma, ko vidim, kako bebavo ga biksajo že Finance (denimo včerajšnji udarni naslov, prilepljen na bled, brezvezen člančič), me stisne srat.

.

Gliha vkup štriha

Zdaj pa k bistvu.

Ko so se Slivnik (saj vesta, tisti bogataš, ki je bil nekoč član Centralnega komiteja Partije), ASK (saj vesta, tisti tank, ki "ni zvest ljudem, pač pa denarju") in Boško (saj vesta, tisti brat bodočega predsednika SLS, ki upravlja popolno lastnico Dela) medsebojno pumpali, kako duhovito bodo s tem vicem prakticirali "neodvisnost" medijske hiše, so se ujeli v logično zanko.

V največji in praktično do potankosti razkriti (a uradno le "domnevni") svinjariji, ki se jo da očitati Janši - v mahinacijah s prodajo Mercatorja pivovarni v zameno za nadzor nad Delom - so omenjeni frajerji glavni akterji. Tega ne smemo pozabiti.

In kaj je še bolj pokvarjeno od tega, da je vlada preko "zvestih vojščakov" zavzela neodvisni medij? To, da so "zvesti vojščaki" nategnili naročnike in ga pobasali sami.

.

Pokanje tovrstnih vicev zato seveda ne oznanja preporoda Dela v objektiven, od politike neodvisen medij, pač pa, tragično, zaton v sredstvo medfrakcijskega obračunavanja znotraj (nominalne) "desnice".

Čez dobro leto bodo volitve in SLS gre z Delom na zmago.

.

Lahko noč.

K 11. septembru

Prerez 39 alias My Pet Goat

posvečam junaški drži voditelja svobodnega sveta ob napadu na njegovo domovino.

.

.

.

.

.

Tale slika mi je šla dolgo na živce. "V delu" je bila skoraj 4 leta, dokler se nisem pravkar za 3 dni zaprl v atelje, da bi se je končno losal vsaj do letošnjega 11.9. Da sta 2 od 4 apliciranih bušijev že davno odletela, me ne skrbi - delo pač opeva zgodovinski dogodek.

< olje in akril na lanenem platnu / uokvirjeno 144x37 cm / jan.04 - 11.9.2007 >

Evo

Včeraj nisem našel praktično nobene lisičke, danes pa nobenega jurčka.
Sem pa zato med sprehajanjem pesa po Šmarni gori včeraj našel 7 popolnih jurčkov, danes pa ogromno ogromnih lisičk.

Tu imata zdaj najprej petkovo kolekcijo in dva detajla:

Spodaj imata pa sobotni aranžma. Tako izgleda zvrhana košara lisičk, katerih klobuki merijo tudi po 12 cm v premeru!
Aja, tale pladenj ni od kavnega servisa. Meri namreč 68x42 cm. Kuhinjski elementi so, denimo, široki po 60. Ali pa takole, da si bosta lažje predstavljala - daljša os meri toliko kot diagonala 28" monitorja :))

Samo gobe

Ko sem po dolgem času spet zavil na svoj blog, sem opazil, da že dolgo nisem objavil nobene gobe. Takoj popravljam.
.
Prejšnji teden smo malo zavili na Zabukovje, pa sem naredil še daljši ovinek v hosto. Začopatil sem 18 zelo lepih marel, 5 ostarelih jurčkov, 9 rdečeglavih turkov, 4 zelene golobice in, pazi, kar štiri karžlje!
Ker mnogi menijo, da je karželj kralj naših užitnih gob, mu posvetimo par besed.
Stvar zrase iz velikega belega jajca, ki se ga ne da zgrešiti, tudi ko je goba odrasla. Klobuk je lakast, živooranžen, spodaj resast. Meso je nezgrešljivo rumeno, belkasta je lahko le sredica strženastega beta. Če sta pozorna na te posebnosti, bosta odlično kraljevsko jajce težko zamenjala za kaj smrtonosnega.
.
Dolenjska bera me je prisilila tudi v domačo šmarnogorsko hosto. Pred par dnevi sem pod nekim kostanjem denimo naletel na tega krasnega, čvrstega lepotca.
.

.

Včeraj pa sem pod nekim drugim kostanjem staknil tegale, še precej večjega, a še vedno mladega in čvrstega kot jabolko. Bralca bosta gotovo opazila, da je površina klobuka nekajkrat večja od katerekoli petih marel (nad brezovčki), ki pa so, resnici na ljubo, rekordno majhne.

Šmarnogorske

Če pomislim na desettisoče slovenskih blogerjev, kako se, da bi pritegnili kakega bralca, v samotnih večerih trudijo spraviti skupaj kaj strašno tehtnega, se mi zdi precej hecno, da sem se znašel na 9. mestu, čeprav zadnje čase uploadam pretežno glive.

.

Tu imata zdaj na primer slikco lisičk,

kakršne se da te dni najti

med sprehajanjem pesa

po Šmarni gori.

.

Lahko noč.

Družina

Danes ob 9:30 sva dobila sina.

Voziček

Baje otroci na začetku ne znajo niti hoditi in pač privzemajo, da se jih bo par let vozilo naokrog. Za to se pa rabi voziček.

.

Ker morajo voziček potiskati drugi, ga smejo vsaj izbrati. Zdaj bom en del preskočil (da si človek pride na jasno, kaj naj od vozička pričakuje, mora nekaj časa zbirati informacije) in takoj oznanil, kakšen bi zadovoljil naju:

.

- na 3 velika kolesa

- gume z zračnicami

- robusten, trpežen, neuničljiv

- dobro vzmeten

- bremza na balanci

- dobre vozne lastnosti (nizko težišče, drži smer, lepo vodljiv)

- sprednje kolo vrtljivo 360°, naj pa se ga da zakleniti naravnost

- enostavno in na majhno zložljiv

- peresno lahek

- ogromna košara za prtljago

- sedež se mora dati obrniti proti vozniku

- sedež se mora dati povsem zravnati (prvih 6 mesecev!)

- enostavno ravnanje (mehanizmi, višina balance, nastavitve sedeža...)

- kompatibilnost (sedež, košara, avto sedež)

- mora biti zelo poceni

.

Kmalu se je izkazalo, da idealen voziček ne obstaja.

Izvedela sva tudi, da se tisto, kar sva iskala, ne imenuje voziček, ampak "travel system". Predvsem pa sva se kmalu naučila, da je treba stvar dobro stestirati v živo, zato je internetno naročanje na slepo odpadlo.

Tu je zdaj ožji izbor tistega, kar nudijo naši večji monopolisti (Baby Center, Ariel, Pikapolonica):

.

Jane

Slalom Pro + košara/sedež Matrix

Lušten voziček - lahek, lepo vodljiv. Podvozje tehta pičlih 8, sedež dobro kilo, košara Matrix, ki ima na polovici zglob in je uporabna kot avtosedež, dobrih 5. Zelo kul je diskasta zavora (!) na sprednjem kolesu;

Ampak:

- sedeža se ne da zravnati, niti obrniti; celo sname se ga težko, ker je pripet s trakovi. Se pa da košaro fiksirati na ogrodje tudi prek sedeža.

- košara-kompromis je majhna, kot sedež se jo težko pripne v avto, na vozičku pa se blazno maje

- bremza na balanci ni povezana z zadnjo osjo, pač pa z diskom na vrtljivem sprednjem kolesu. Pri vožnji navzdol se mi zdi bolje bremzati zadaj

- majhen voziček, ampak zastonj ravno ni

.
Cam

Cortina Evolution X3 + lupinica Bye Bye

Voziček je kompletno opremljen, z zelo fensi šmensi košaro z vsemi dodatki. Lupinico je treba kupiti posebej. Ogrodje je izredno lahko, medosna razdalja velika, zloži se dobro. Elementi so kompatibilni brez adapterjev. Sedež se da povsem zravnati in namestiti v obe smeri.

Ampak:

- na balanci ni bremze!

- gume brez zračnic! (To vendar odpade - na makadamu 2x orenk zažlajfaš in dobiš nepopravljive ohtarje... Lanski model sicer ima šlauhe, je pa dosti težji.)

- osrednji del ogrodja je obložen s kičasto plastiko, tako da izgleda zelo češko

- ta sistem je, sploh ker ni optimalen, predrag

.

Bebe Comfort

High Trek + košara Windoo + lupinica Creatis.

Izjemen sistem! Zelo domiselno, high-tech ogrodje: vzmeteno na obeh oseh (!), se fajn zloži in je peresno lahko. Na balanci ni samo zavora, ampak tudi stikalo za blokado smeri prednjega kolesa (pri vseh drugih vozičkih je treba iti okoli in nekaj pritisniti pri kolesu). Sedež se da enostavno obrniti. Košara in lupinica sta razred zase - po mojem mnenju najbolj fensi-šmensi na tržišču.

Ampak:

- precej sem ga vozil v kleti Baby centra in vožnja rahlo razočara - občutek ni čisto pravi

- stvar ima prvisoko težišče

- plašči s prenizkim presekom imajo grob profil tudi v osi, tako da je vožnja na gladki podlagi po nepotrebnem groba

- meni se sicer zdi vreden tega denarja, ampak stvar res ni poceni

- in glavno: žena ni mogla preboleti, da je sedež čisto majhen in da se ga skoraj ne da regulirati, kaj šele povsem zravnati.

.

Quinny

Freestyle 3XL + košara Dreami + lupinica Maxi-Cosi CabrioFix

Tale meni izgleda rahlo zastarelo - ven je prišel že 2004, spremenili pa so le sprednje kolo (nekoč je bilo vpeto v paralelogram, da se je nagibalo na ovinkih, zdaj pa je vrtljivo 360°). Najbolj me moti štorasto ogrodje iz tankih okroglih cevi, ki so povrh še rumenkasto eloksirane. Pa težek je - ogrodje s stolom zelo dobrih 15kg! Pa zloži se precej na veliko. Pa čez balanco je nataknjena ogabna skajasta obloga (na srečo s fršlusom, da se jo da hitro odstraniti). Pa stol se zelo štorasto pritrdi s 4 škarjastimi zaklopi, ki jih je težko na pamet zadeti. Košaro in lupinico se pa namesti s pomočjo velikih štorastih plastičnih adapterjev, kar mi ni nič kaj všeč.

Ampak:

- vozne lastnosti so odlične

- težišče je precej nizko, kar prispeva k stabilnosti

- zadnjo os podpirata zaupanja vredna amortizerja z velikim hodom

- kolesa s pravimi špriklami in debelimi gumami obetajo veliko radosti po bližnjih hostah in makadamih

- dovolj velik stol se da obračati in nastavljati po želji

- košara Dreami se meni zdi res udobna in praktična. Obloga je snemljiva in pralna, zraven so priloženi še jogi, prevleka za kovter, mreža proti mrčesu in folija za dež.

- odlična lupinica Maxi-Cosi sicer ne more nadomestiti košare (ravna podlaga), jo je pa praktično, recimo za v trgovino, iz avta natakniti na podvozje - ta kombinacija izgleda dokaj kul.

- ta sistem je od naštetih v ožjem izboru privlačno najcenejši.

.

Uganila sta - doma je že nekaj dni parkiran točno tak, peščen, Freestyle 3XL.

Mal bo še za počakat, zaenkrat ga pa po stanovanju furava praznega :))

Novice iz hoste

Takole je - jurčki še ne rasejo, se pa najde kako zeleno golobico.
.
četrtek:
Zgoraj desno kao jurčki, spodaj levo pečenice.

Pečenic raje ne trebita v hosti, ker so polne mlečka. Te gobe izredno smrdijo, nekako med zelo smrdljivim plesnivim sirom in javnim straniščem. So pa tudi izredno okusne.
.

sobota:

Od golobic zaupam le takim: klobuk mora biti zgoraj rumenkast do modrozelen in spokan.

.

.

.
.

ponedeljek:

Suša gobam načelno ne ustreza, zelenim golobicam pa še kar.

Vse objavljene so padle na špecialnem kotičku, ki sem ga odkril lani - na tesnem obronku pod točno določenimi 4 brezami.

Svaštarjenje

Zadnje čase je naporno, tako da za gobarjenje, kaj šele za tale blog, ne najdem časa.

Menda si bo treba postaviti prioritete - ne le za sproti, predvsem dolgoročno.

.

*

Družina

Kako že gre tista? Človek mora v življenju narediti 3 stvari...

1. Če seštejem vso prčkarijo, lahko mirno zatrdim, da sem hišo, z lastnimi rokami, že postavil. Seveda pa se tu ne konča - v srednjeročnem obdobju bi se v Ljubljani rabilo še nekaj otroških sob in en atelje, tako da se bo treba kmalu spoprijeti z vlogo za pridobivanje gradbenega dovoljenja...

2. Tudi drevo sem že posadil. No, vsaj kakih 20. Nazadnje 2 ginka - enega na Zabukovju, drugega v Sevnici. Sekcija 21, še enkrat hvala, pridita ju kaj pogledat!

3. No, glede 3. stvari pa le toliko, da tudi slepa veja evolucije verjetno ne bom:) Počasi se ima vse obrniti na glavo. Zbogom lagodnost, ahoj odgovornost...

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot večkratni oče, priden gospodinjec in provider z vedno polno malho...

.

Arhitektura

Golobič je diplomiral pred par leti, Gates častno pred par dnevi, Grega Repovž (predsednik Društva novinarjev Slovenije) in Joc Pečečnik (4. najbogatejši Slovenec) pa sploh ne. Jaz eno sicer že dolgo imam, druga je pa po dolgi pavzi zdaj res na vrsti.

Vpisal sem dodatnih 6 predmetov, da mi bodo priznali 3. bolognsko stopnjo, ampak takle "študij" na FA je res farsa. Po poslušanju teh 6 predmetov lahko ugotovim, da se nisem naučil a ma čisto nič novega - 37,56 €, kolikor mi zaračunajo opravljanje vsakega izpita, se tako zdi nezaslišano odiranje. Predvsem sem pa za brezplodno izgubljanje časa po hodnikih upravno povsem neučinkovite inštitucije, ki se izgublja v neznosnih formalizmih, odločno prestar. No, jeseni bo zaključeno.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot uspešen arhitekt...

.

Sikarstvo

Na "umetnik" ali "slikar" ne slišim. ALU je sanatorij, scena en sam freak-show, "umetnik" pejorativ.

Želja "razviti svoje talente" se spremeni v past. Anahronistična Akademija še vedno producira po 15 akademskih slikarjev, ki so z zvestobo cehu apriori obsojeni na marginalstvo - v istem umetnostnem sistemu! Poglejta, s čopičem v roki nas vztraja 20%...

Za preživetje sta 2 možnosti - prodajne galerije in fishing for subventions. Slednja možnost zna biti donosna in je poleg tega dolgoročno smotrnejša. Ampak jaz imam do "delanja projektov" in fehtanja komisij, ki delijo denar davkoplačevalcev, odpor. Etatizem na kulturnem področju bi se dalo v glavnem brez škode zatreti - z davčnimi vzpodbudami, ki bi povzročile, da bi se obračal denar lastnikov. "Strokovnjaki" delajo mnogo bolje, če so odgovorni lastnikom, kot če sedijo v komisijah za prerazdeljevanje novcev, odgovorni le svoji mreži prijateljev in znancev.

Svoje nič kaj všečne slike torej dokaj ekstenzivno ponujam v prodajnih galerijah in čakam, da se pojavi kupec z lastnim denarjem.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot dobro prodajan slikar...

.

Yacht design

Da ne bo nesporazumov - termin pokriva vsa prostočasna plovila z jadri ali motorjem, od jol do razkošnih megajaht. Stvar me zanima od nekdaj in pred kakim letom sem za začetek začel snovati jadrnico za tržno nišo, ki je po silnem razvoju čarterja in zamrtju dnevnega priobalnega jadranja zazevala na Jadranu.

Od zelo naivnega začetka sem preko preobložene jadrnice, ki jo je JJ označil kot "za reveže", pristal pri bolj "race" varianti, ki pa ima še vedno likalniške proporce, je krajša od 5 m in naj bi opremljena, z genakerjem in prikolico ter z davkom, stala pod 16k EUR.

Indeks STIX jo sicer vrže lepo v C kategorijo, zaplete pa se pri optimiranju trupa in pritiklin - po študiju Marchajeve hidrodinamike, Larssona in Eliassona, NACA profilov in seveda realiziranih podobnih primerov sem mislil, da že nekaj vem; ko pa skozi Maxsurf in Span za primerjavo poženem še "škatlo za čevlje", navaden kvader z enakim izpodrivom, foili in jadrovjem - se zmogljivosti razlikujejo za pičlih nekaj %! No, čas bo za ponovne konzultacije z JJ-jem - ker pa so pred kratkim pogoreli in se širijo v zamejstvo, ga nočem moriti z neumnostmi, dokler ne "naredim domače naloge". Več o P 16, skratka, kdaj kasneje.

Seveda imam v srednjeročnem planu vpis na tisto slavno dopisno šolo Westlawn. Zaenkrat sta jo naredila JJ in Justin.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot uspešen yacht designer...

.

Publiciranje

Recimo, da sem pismen. Stvari me zanimajo, medije sproti absorbiram, občasno kampanjsko berem knjige - kar premeljem, pa puščam tule. Na blog počasi začenjam dobivati celo nekakšne odzive.

Pustimo to, da me je Starosta že davno vabil na Rozino in Crnkovič na Blogos (sem se zahvalil).

Zadnjič me je denim poklicala neka tetica, če bi prišel na Trenja razglabljat o stanovanjski problematiki. No, ko sem po začetnem izmikanju le privolil v javno izpostavljanje, se mi je tetica zahvalila, nato pa se je na srečo pojavila afera Sova, poglavje "indijski zdravilec", in je itak odpadlo. Kronična stanovanjska problematika bo najbrž na vrsti poleti, ko se aferaštvo poleže...

Nekateri pravijo, da se Mići ne da z vsakim - da je tu blagovolil puščati svoje veleume, naj bi bila posebna čast.

Evo, omenili so me celo v Mladini.

Prejšnji teden pa me je pohvalil celo Branko G, ki je tu naletel na komentar neke njegove knjige in prebral še drugo in se punudil, da mi zrihta tiskano objavljanje knjižnih ocen...

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim najmanj kot mnenjski voditelj...

.

Kmetovanje

Od malega sem hrepenel po koščku trate. Če si pa danes pomanem oči, vidim, da sem postal talec trat. Že par let približno 10x pokosim 1100m2 neto trate v Lj., 4x letno 2000m2 neto travnika na Zabukovju (+ dodatnih 4x samo zgornjih 600m2) in 2x letno 300m2 strmega brega pri D-jini hiši (ravninski del na srečo kosi sama).

Da o obračanju komposta, prekopavanju vrtov, obiranju malin, futranju mačke in sprehajanju pesa sploh ne govorim...

Bi se spodobilo reči: čez 5 let se vidim kot popoln kmet?

.

Infotainment

Za razliko od internetnih portalov, ki so odvodi matičnih televizijskih in časopisnih hiš, je medijski portal, ki se je pojavil pred kratkim, zrasel neposredno iz okolja, v katerem funkcionira - interneta. Še več, tehnično gre za blog, ki ga (še) zmore podpirati WordPress. Vsebinsko pa za (eni pravijo lev, meni se zdi neodvisen) imformacijski servis, ki korektno široko pokriva lokalno sceno, stvari pa podaja na svež, dostikrat posrečeno duhovit in vedno dovolj sproščen (ups) način. Jaz verjamem, da ima stvar bleščečo prihodnost.

Seveda se mi zdi strašno nobel, da me Starosta in Sever vabita k sodelovanju - po obisku res posrečenega deska, kjer med kamnitima stebroma in kupom Macov, pod katerimi se vlači Sarkićev dalmatinec Janša, vlada eno tako fajn vzdušje, je pa vse skupaj še bolj vabljivo. In impresivno bistrega brainstormerja Vuka sploh še nisem omenil.

Preden se začnem bolj resno javno izpostavljati, pa moram dobro razčistiti par stvari.

- Si to sploh želim? Zavestno se pretiranemu izpostavljanju izogibam, je pa možno, da je blog manifestacija ravno nasprotne želje podzavesti...

- Ali zmorem? Ni hujšega, kot preveč javne pozornosti v kombinaciji z vakuumom v glavi obsijanega...

- Je to pametno? Za dejstvo, da arhitekturna in likovna kritika v Sloveniji ne obstaja, obstaja razlog - med seboj se vsi poznamo. In nikomur se za ceno tega, da bi tvegal morebitno uslugico v megleni prihodnosti, ne zdi vredno javno obelodaniti svojega kritičnega mnenja. Ampak to je itak treba spremeniti. Ta družba se preveč samocenzurira.

- Ali ni to priznanje poraza? Saj vesta: "Kritizira, kdor ni sposoben ustvariti". Jaz se v tej enačbi ne želim videti.

- Preden začnem javno delati budalo iz sebe, je dobro tudi razčistiti, ali naj se pojavljam kot "jaz", ali, kot je danes popularno, kot kak "alter ego"...

Stvar me, skratka, mika in najbrž bom kmalu začel trkati na vajino vest.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot medijska zvezda...

.

*

Skratka, tako svaštarjenje se ob koncu petletke rado konča kot

"vsacga mal - vse sk´p n´č"...

A je kdo videl kako gobo?

Prejšnjič sem se uštel.
Hoste so še vedno prazne.
Ta vikend sem našel vsega par lisičk.

.

.

.

.

Se mi pa zdi, da se bo prihodnji vikend zares začelo zares.

Letališče Pučnik

O ljubljanskem letališču sem že pisal, a ne o tem.

Tega, brniškega, pa je vlada včeraj preimenovala v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

.

Najprej moram seveda povedati, da se mi zdi, da gre za nepomembno bombico, ki naj državo spravi čez prihajajoče obdobje kislih kumaric. In odvrne pozornost od padajočih ratingov.

.

Potem bi dodal, da se mi zdi nevtralni Brnik (ali samo Letališče Ljubljana) mnogo bolj posrečeno, kot za tujce neizgovorljivo ime z dvema strešicama. No, dobro je vsaj, da tujci ne vejo, da začetek priimka, puč, tu pomeni nekaj takega kot "državni udar" - hecna oznaka za mednarodno letališče mlade republike, ki menda ni "banana"...

S tem v zvezi se spominjam, kako so "pametni ljudje", ko sem hodil v 8. razred, skušali na vsak način čez noč preimenovati našo šolo iz Ledine v "OŠ Ledina - Josip Jurčič". Seveda smo se strahovito uprli in kasneje je izbrano ime Ledina prevzelo celo bližnje učiteljišče.

.

Na koncu pa naj še pojasnim, da ne bo kakih nesporazumov, da dr. Pučnika zelo cenim. Z njim sem se imel nekoč celo čast rokovati in izmenjati nekaj besed. Takole je bilo:

Ker so bili časi na moč viharni, sva se s sošolcem, s katerim sva se tedaj svetovnonazorsko kar ujemala, odločila vanje malo aktivneje poseči. Gre za 2. letnik gimnazije, se pravi kakih 16 let. Takrat je bila edina stranka, ki ni bila kmečka, SDZS (socialdemokratska zveza Slovenije), in sva se pojavila pri njih, če lahko kaj pomagava. In res, tedne pred prvimi demokratičnimi volitvami sva lahko na obraze na plakatih nekakšne "stranke demokratične prenove" skrivaj lepila velike napise "JE KOMUNIST".

SDZS je imela prostore v kleti neke vile v Šiški in v stavbi nekje med Cukrarno in Poljansko gimnazijo. Predsednik je bil kasnejši sindikalist (KNSS) Tomšič, midva pa sva poslovala predvsem z nekim kodrolasim Matjažem Šinkovcem (ne vem kako funkcijo je imel, mogoče podpredsednik), za katerega se je vedelo, da je pisal hecne ZF zgodbe, ki se je vozil z neverjetno razsuto diano. No, točno ta Šinkovec je po par angleških letih pristal na čelu Sove.

Omeniti je treba še nekega Frančka, vitkega gospoda majhne rasti, ki je skrbel za fotokopirni stroj, s katerim smo izdelovali naš material, in nekega gospoda Silvestra Plahutnika, za katerega pa se je pred par leti izkazalo, da je v resnici Albanec Refik Mehmedi, ki ima na vesti več kaznivih dejanj in si je pač nekoč spremenil ime.

Ne, Janše takrat še ni bilo zraven. Menda je bil pri nekih demokratih, nemara celo Peršakovih.

No, nekega večera, ko sem se znašel v tistih mestnih prostorih, ne v Šiški, pa sem bil predstavljen Samu Resniku, za katerega sem vedel, da je ZF pisatelj, kot Šinkovec. Resnik pa me je predstavil dr. Pučniku. Ki je meni pomenil vsaj toliko kot nekaterim Tito.

Jaz se za nekakšnega zaslužnega Osamosvojitelja seveda nimam, bil sem pa pravzaprav v najbolj kočljivih letih nekaj časa vseeno nekako zraven. Iskreno, zagnano, brez fige v žepu in brez kake posebne računice.

No, kasneje je zmagal Demos, Kučan je premagal Pučnika, imeli smo referendum in vojno, Demos je razpadel v Poljčah, potem so se začele Drnovškove vlade, Osamosvojitelji so izdali vsak svoje spomine, vmes pa so obogateli tranzicijski milijarderji...

.

Nedolžno ljubljansko letališče pa bi vseeno lahko pustili pri miru.

Letnik 07

Takole je. Vroče je in tudi vode pade zadnje čase dovolj z neba. Teoretično bi se torej moralo že začeti. V resnici pa jih je zaenkrat le za vzorec. Na sliki je prvi vzorec z letnikom 07.

.

Velika večina gobe je pod zemljo. "Jurček" ali "lisička" je le cvet. Preden gobe zacvetijo, morajo hife na debelo prepresti hosto.

.

Hoste še ne dišijo po gobah. Humus še nima tistega pravega, plemenitega vonja. Se mi pa zdi, da bo močno zacvetelo že ta vikend. Ostanita doma!

"Merjenje lulčkov"

V soboto ob 3 zjutraj so na bencinski pumpi v Trebnjem (takrat sem se pač znašel tam) slučajno že prodajali sobotno Mladino. Tako da sem bil, ampak res brez kakršnihkoli hintov, zgolj po naključju, med prvimi bralci izjemne kolumne, objavljene levo od Rolanja po sceni. Duhovitež, ki v Mladini sicer pripravlja stran, ki jo sponzorira državni telefonist, me je med drugim nesramno ozmerjal z "vsestranskim umetnikom". Še več - ves trud, ki sem ga nesebično vložil v obrambo cenjene materiščine, je gladko prezrl, visoko v nebo pa povzdignil (že tako precej zviška spuščen) izredno moder prispevek neke gospodične Centrifuzije.

Omenjena je pičel poldrugi dan kasneje objavila izjemen prispevek k slovenskemu nacionalnemu programu, s katerega se je na 3,5 mesecev star zapis na tem blogu vsul neverjeten plaz obiskovalcev. Čeprav je, kot sem pravkar preveril, njenim cenjenim, dobro obveščenim komentatorjem vse jasno, pa se mi vendar zdi, da bi slovenski blogovski sceni nekako koristil tale skromen:

.

Vodič po debati z Mrkaićem

za telebane

.

Vse se je začelo v Financah s tole Mićotovo kolumno, mojim odgovorom in njegovim odgovorom na moj odgovor.

Komentarjem tam nisem dolgo sledil, ker se je Mićo kmalu blagovolil preseliti sem. Na oslikarstvuinšečem je zaenkrat pustil dobrih 40 komentarjev, razporejenih takole (teme se prepletajo):

.

thread "past"

Takoj za statistiko "anonimneža" sem objavil nagradno igro. "Anonimnež" se je razkril in zahteval nagrado.

.

thread "nagradni link"

Prva Mićotova izbira je bil arhitekt Mies, tule.

Druga izbira stran proizvajalca penkal, tule.

Tretja - reklama za njegovo zbirko kolumen, tule.

.

thread "diskusija ali debata?"

Ko se je "anonimnež" razkril, je Mićo zaćel debatirati tule.

.

thread "sintetični apriori"

Mićo je želel povedati, da ve, da obstaja definicija "sintetičnega apriori", da pa le-ta ne obstaja. Začel je tule, vmes pa je na temo opozarjal še tule in tule.

Rezultat tega dela debate sta že 2 zadetka pri guglanju "sintetičnega apriori".

.

thread "Wolfowitz še pol leta"

Poznavalec Mićo je par dni, preden je odletel, Wolfowitzu prerokoval še pol leta, tule. Izjemna prerokba pa je ovekovečena tudi tule.

.

thread "po čem je pa tole?"

Ljubitelj umetnosti Mićo se tule zanima o cenah slik.

.

thread "dva dripca".

Ker sta "2 dripca" dobila nagrado, se je Mićo razhudil tule.

.

thread "čudežni dečki"

Aktualna tema o čudežnih dečkih pa je prišla na dan tule.

.

Z Mićem je bilo sicer zabavno, izgleda pa, da je konec. Žena se namreč pritožuje, da je vse skupaj zašlo v nekam homoerotične vode :))

Kresanje

Končno se dogajajo zanimive stvari. Pa se pojdimo političnega analitika.

.

Nepomembno

Za irelevantne zadeve se troši preveč medijskega prostora.

- Drnovšek je bolan, njegova preobrazba je odraz osebne stiske; kar izgleda kot "politične ambicije", pa se meni zdi le razumljiva obramba pred očitnim nagajanjem. Pustite ga pri miru.

- Bolj kot napihujejo balon okrog Sove, bolj očitna postaja neraziskanost trgovine z orožjem iz časov okrog osamosvojitve. Vlado tepe bumerang - ratingi padajo.

.

Banko bi

Nobena skrivnost ni, da bi Gantar kako banko. Tranzicijski milijarderji se ne aktivirajo iz altruizma. Ker je postalo jasno, da Bajuk banke ne bo dal, se je Gantar premaknil.

.

Sovražni prevzem

Pahor je dobil Ropa & Co. Lahovnik je dobil Golobiča, zares.

Je LDS dragocena, ker je obdržala Kacina, Školjča, Anderliča in Guliča? Ne. LDS je dragocena, ker je obdržala blagovno znamko in infrastrukturo - državno omrežje občinskih odborov.

Prevzem:

LDS so zapustile "zvezde", ostali so dolgovi. LDS naprodaj, cena ugodna! Pojavili so se bogati botri. Gantar, Turnšek, Zdolšek, Senica niso reveži. Postavili bodo svojo "predsednico uprave". Dolgovi bodo pokriti.

Sovražni:

LDS je trenutno formalno zavezana programu, ki ga je sprejel kongres. LDS je s Kebrovim socialističnim manifestom formalno najbolj leva stranka v slovenskem političnem prostoru.

Naj vaju ne zavede Kacinovo nasmihanje - pridruženi kapitalisti niso prišli uresničevat Kebrovega programa. LDS je postala nekaj diametralno nasprotnega.

.

Z Delom na volitve

Recimo, da ima Turnšek, dolgoletni predsednik uprave, še vedno določen vpliv na Pivovarno Laško. Danes ji šefuje Boško, brat celjskega župana, ki ne skriva ambicij po vodstvu SLS. Dokaj realno je, da bosta brate Podobnik nadomestila brata Šrot.

Pivovarna Laško, ki je lepo sodelovala z vlado pri poslu z Mercatorjem in Delom (se spomnita Andrijane, Zdolška in Gantarja?), je ta mesec uspešno popolnoma prevzela Delo - od 3.5.07 ima dobrih 94% delnic.

In varijanta "Slivnik, Janšič", ki se je, sploh z vsem posledičnim dogajanjem na medijski sceni, zdela do nadaljnega varno zabetonirana, se naenkrat maje! Govori se, da je Andrijana Starina Kosem od Janše prestopila k pivovarjem. Z Zdolškom gresta med nadzornike; opcija je celo, da Andrijana zamenja Slivnika. (Vedno je seveda opcija tudi, da Slivnik - oportunist, nekdanji član centralnega komiteja Partije, sprejme novo igro.)

Ponovimo: Delo pomeni poleg Slovenskih novic tudi politični tednik s potencialom, ki ga je "Slivnik, direktor Dela" odkupil od "Slivnika, lastnika" - Mag.

Glavni joker, na katerega igrajo prevzemniki LDS, je prevzem Dela. In z Delom se da dobiti volitve.

.

Koalicija Pička

- Nekoč so se Kučan, Pahor, swinger in Mesić v famoznem lutkovnem gledališču široko smejali Kobalovemu norčevanju. Koalicija Slovenija je dobila volitve in danes vlada.

Ker je po razpadu in sovražnem prevzemu LDS-a postal premočan, se "desni blok" lahko začne strukturirati.

- Še pred dnevi nekaj popolnoma nepojemljivega - postaja realna možnost. Kako bi se torej lahko imenovala koalicija nove LDS in Ljudske stranke? No, vsekakor bi jo vodila "dobra ___" .

.

Lahko noč.

Še nekaj jih je padlo

Nazadnje so padle Filozofija arhitekture, Arhitektova trilema, Arhé, Astrahan, The Anaesthetics of Architecture, Theories and Manifestoes in From the Ground Up. Pravno-formalno jih je torej padlo 7, ampak prvih štirih se v resnici ne spodobi šteti.
.

Zadnjič v knjižnici FA najdem drobno knjižico nekega Bruna Urha, z ambicioznim naslovom: Filozofija arhitekture. Začudena tetica za pultom mi je namignila, da imajo, če me zanima, na bližnji mizi še par stvari istega avtorja, gratis. Res sem si izbrskal še tri njegove, Arhitektova trilema, Arhé in Astrahan in jih vzel, kot rečeno, gratis.

Drobne, dokaj lične knjižice, izdane v samozaložbi v visokih nakladah, so žal vse po vrsti zanič. Urh, tisti arhitekt, ki je narisal za Rudnik čisto v redu stavbo trgovca s pohištvom, sicer pa je baje tudi alpinist, jih najbrž štanca iz čiste radosti, prav mu pa, si predstavljam, pridejo tudi kot novoletna darila.

Iz besedil vejeta nekakšna naivna vzvišenost s pozicije arhitekta in nekakšna zasanjana želja po presežku. Mene je pa še dodatno prizadelo, da se je avtor v Arhitektovi trilemi (zelo zanič) narisal v morju, s plavutkami in delfinom (!), naslovnico Astrahana pa krasijo nekakšne ovce, naslikane z oljem na platno (!).

.

The Anaesthetics of Architecture Neila Leacha, MIT Press, 2000, kratka knjižica 4 esejev, se suče okoli tega, da arhitektura vedno bolj pozablja na socialno zavest in se ukvarja pretežno z imidžem. Leach se naslanja na zlajnanega Benjamina, nekega Deborda in ravno pokojnega Baudrillarda. Pri vsem skupaj mi je najbolj všeč zaključek, kjer sodobno zvezdniško pop-folozofijo primerja s sodobno arhitekturo plitkosti, zapeljivih podob in trepetajoče površine: "Ali ni v takem kontekstu tudi filozofija le še modni dodatek?"

.

Theories and Manifestoes of Contemporary Architecture Charlesa Jencksa in Karla Kropfa je izčrpen izbor besedil arhitektov, objavljenih med 1954 in 1994. Jencks, katerega remek delo je definiranje postmodernizma, razvrsti arhitekte temu primerno v razdelke "Post-Modern", "Post Modern Ecology", "Traditional", "Late Modern" in "New Modern". Še sveži Košir isto časovno obdobje denimo deli na "Le Corbusierova kritika akademizma" (CIAM), "Funkcionalizem v zenitu in zatonu", kjer se razpiše o "strukturalizmu", "Tradicionalizem vrača udarec" in "Dekonstruktivizem", ki ga deli v prvo in drugo fazo ter "Živo sodobnost". Koolhaasova "manifesta" - "What ever happened to Urbanism" in "Biggness: or the Problem of Large", po Koširju "živa sodobnost", spadata po Jencksu v "novi modernizem". Se pa vsaj strinjata, da je "strokovnjak za arhitekturo" HRH The Prince of Wales "tradicionalist."

Po takem uvodu je jasno, da se umetnostno zgodovino piše za nazaj, ravno tako je z razvrščanjem v "stile". Jasno je tudi, da je slepo priseganje na avtoritete dvorezen meč - pa tudi, da človek lahko za še tako debilno idejo vedno izbrska "vir", na katerega se lahko sklicuje.

Zato si je občasno dobro ustvariti lastno mnenje na podlagi izvirnih besedil. In temu ta "editiran" izbor korektno služi. Jencks je dovolj dober pisatelj, njegove knjižice rad berem. Tu je spisal fajn uvodnik, v katerem opozarja na specifičen slog manifestov - udarno, jedrnato, gromoglasno pisanje, ki kliče po spremembi sveta; res pa je, da temu opisu ustreza največ kakih 20% besedil.

Knjiga se konča s pomenljivo ilustracijo Iana Hamiltona - dorski steber z napisi, od zgoraj navzdol:

> Architecture of our time

> "Less is more" (Mies, 1960)

> "Less is a bore" (Venturi 1970)

> "I am a whore" (Johnson 1980).

.

From the Ground Up Lewisa Mumforda je izbor 26 kolumen, objavljenih v New Yorkerju v začetku 50-ih prejšnjega stoletja. Občasne članke je bilo v časopisu najbrž čisto zanimivo brati, ampak ko si v knjigi sledi 6 spisov o gradnji kompleksa OZN, se zdijo praktično enaki.

Mumford, urbanist, opazuje mesto in komentira novogradnje. Poleg objektov OZN se posveča stanovanjskim naseljem in prometu. Ponuja arhaičen jezik, poljuden način, okus 19. stoletja in gostobeseden, poženščen slog. Mi je pa zelo všeč skrb, recimo, predstavnika zainteresirane javnosti in socialna nota, ki jo pričakuje od arhitekture, česar je danes v našem okolju premalo. Kritike pa itak praktično ni - ne arhitekturne, ne likovne; ne "poljudne", ne "strokovne".

Poučno.

Bum!

Bum sodobne slovenske arhitekture počasi opažajo tudi zunaj.

.

Danes so v Barceloni podelili nagrado EU za sodobno arhitekturo, Mies van der Rohe 2007 (50k EUR).

Ob tem je padla tudi špecialna nagrada (Emerging Architect Special Mention), ki sta jo dobila Matija Bevk in Vasa J. Perović (Bevk Perovič) za ljubljanski matematični faks.

.

Da je stvar resna vidimo po tem, da med 7 finalisti najdemo Davida Chipperfielda, Bena van Berkla in Zaho Hadid!

Svaka čast.

.

Naj omenim še biro Enota (Dean Lah pa to), ki se je s hotelom Sotelia (Podčetrtek) znašel med nominiranci (kot Norman Foster).

.

Še iztočnica za razmišljanje:

Dober mesec nazaj sem se pred mogočno stavbo matematičnega faksa pogovarjal z bivšim sošolcem, ki je tam asistent. Stvar je bila meni zelo všeč, njemu pa ne preveč - mnogo manj da je uporabna, kot lepa.

Gnezdenje

Pri ženi se je spomladi prebudil nekakšen gnezditveni impulz, zato je padla komanda, da je treba v spalnici položiti parket. Meni se je tisti sivi tepih, ki sem ga pred par leti razvil čez slepi pod iz iverk (ki so ednino, kar sva poleg zidov pri prenovi spalnice obdržala originalnega) zdel sicer čisto uporaben, pa...

.

Letošnji prvomajski so torej minili v znamenju obračanja stanovanja na glavo. Najprej sva spraznila spalnico in posteljo prestavila v jedilnico, kjer se spi do nadaljnega (na sliki).

Potem sva zvila tisti tepih, da sem lahko populil prepereli slepi pod. Estrih pod njim je bil sicer zaglajen, vendar ne vodoravno, tako da ga je bilo treba zravnat.

.

Ker je pri kupovanju najtežji del izbiranje, se je zdelo, da bo nakup parketa keks, saj je bilo treba le pripeljati enakega kot v dnevni sobi in kopalnici. No, izkazalo se je, da je tvrdka Chemo parketi, kjer sva techno vezan tikov lamelni parket kupovala nekoč, propadla. Dan iskanja po Ljubljani ni dal zadovoljivih rezultatov, mi je pa uspelo iz nekega trgovca izpuliti informacijo, kje oni to sicer nabavljajo. Na obletnico ustanovitve Protiimperialistične fronte, ko je bilo tu vse zaprto, sva se torej odpeljala malo naprej od Trevisa in se zvečer dejansko vrnila s polnim prtljažnikom techno vezanega tikovega (Burma) lamelnega parketa prave debeline (14 mm).

.

Šele po tem sem se lahko lotil estriha. Ker je bilo treba izravnati nihanja v višini 2 cm in bi bilo samo s polivanjem drage izravnalne mase predrago, sem naštudiral svojo rešitev - seveda sem nato za vse skupaj porabil 5 dni 3 vreče drage izravnalne mase več, kot bi sicer, ampak pustimo zdaj podrobnosti...

.

No, prvi dve špuri parketa sem pravkar položil. Malo me sicer skrbi, ker se novo dvokomponentno poliuretansko lepilo (razmerje 13+1) suši nekajkrat počasneje od tistega, s katerim sem delal prejšnjič (6+1)...

O parketarskih dogodivščinah podrobneje ko bo fertig, zdaj povem le še to, da ga ne bova lakirala, ampak naoljila, ker se je v dnevni sobi tak finiš krasno obnesel.

.

Ženin gnezditveni impulz pa se z urejanjem spalnice ne bo končal. Spisek je dolg...

V delu

Slike, za katerimi stojim, zadnja leta iz principa delam zelo počasi, zato morda izgleda, da delam malo. No, to ni res - v delu imam kar nekaj zanimivih slik, nekatere že par let, in na čakanju nekaj zanimivih idej. Pri takem načinu dela pa pogrešam feedback, zato poskusno objavljam tole zasilno reprodukcijo nedokončane slike.

Pietà

Tema, ki me zadnje čase zanima, je danes vsaj toliko anahronistična, kot vihtenje čopiča - ima pa žal neprimerljivo več medijske podpore: religija in implikacije.

Pietà (sočutje) kot žanrski motiv naj bi kazal Marijo z mrtvim Kristusom. Rekla bosta, da če je pod burko morda res Marija, je tale za mrtvega Kristusa malo premlad in menda preveč živ.

No, na "žanrske zapovedi" se od nekdaj poserjem.

Sicer pa, mrtev ali samo doomed - saj ni take razlike.

.

Razmišljajmo o burki. Danes se dogaja. V imenu neke religije ljudi zapirajo v vreče. Človeški obraz, ki se je razvil v milijonih let (ali pa, kot verjamejo, ga je ustvaril bog) tako, da je sposoben (tu se res razlikujemo od živali) izražati čustva. Naši možgani imajo neverjetno sposobnost prepoznavanja in pomnjenja obraznih potez. Znanca prepoznaš čez desetletja... Sposobnost empatije je vzpostavila družbo pred izumom verbalne komunikacije.

Sram (še ena biblična, ne?) priznavam tudi sam in nimam nič proti, da se v družbi sprehajamo bolj ali manj oblečeni. Zakrivanje obrazov je nekaj drugega. Vsiljena invalidnost. V vrečah - enosmerni ljudje. Opazujejo, nevidni. Pohabljenci.

S pogledi se razumemo... Izžarevati srečo... Čutiti bolečino neznanca... Empatija... Trpeči obraz (tako slovenski, tako katoliški)...

Sočutje v vreči... Pietà, packed to go...

.

No, tudi tu trdim, da je podoba - tisto, kar je naslikano - pri sliki še najmanj pomembna. "Umetniška" slika je predvsem artefakt, predmet. Ki ima sposobnost nase prevzeti povsem "neumetniške", banalne pomene, kar jaz rad pejorativno imenujem metafizični balast. Konkretna slika-artefakt temu korektno zadosti; v njej bo nakopičenih par 100 ur skrbnega dela, kar se tiče metjeja bo izvedena v skladu s svetlo tradicijo ceha, gre za "olje na platnu", zraven priložim okvir, ki sem ga sam zmizaril, pa še podpisal se bom na zadnji strani.

(Kdor bi želel o teh stvareh diskutirati, naj pa najprej izvoli prebrati vsaj Poslanstvo in Danes.)

.

Slika meri natanko en kvadratni meter, ozadje sem že klasično pozlatil s tolčeno kovino, z draperijo bo še slabih 100 ur dela. To delo pa žal spet ne bo plačano meni, ampak ga bo lahko vnovčil kdo pametnejši, ki bo sliko kupil hitro za 2k EUR... Slikarstvo je dolgoročen "biznis" - denar začne kapljati, ko ga ne rabiš več...

Ekskluzivno!

Dobro obveščeni Mićo ekskluzivno za oslikarstvuinšečem

iz zakulisja Svetovne banke

.

Mićo: "Ta bejba ni nič kaj hot!"

.

Ko bušijem pojema sapa, ko je četica, ki je hotela zavladati svetu, že skoraj izpuhtela (najprej je odletel nedolžni Powel (ki je tako dobro lagal, da je že pred nastopom v OZN prepričal Rupla), odletel je Aschroft, nato so odslovili simpatičnega Rumsfelda (ki si je, kar ni dovolj znano, med drugim dobro omastil prste s prodajo Tamifluja ob tisti svetovni paniki s ptičjo gripo), zelo konservativnemu podpredsedniku Cheneyu je najprej ponagajala lezbična hčerka, potem pa je z zelo kvalitetno puško Perazzi ustrelil prijatelja v prsi in obraz (o čemer smo že pisali), glavni, Karl Rove, pa se je pa pred kratkim s plesom in petjem samouničil), smo se v uredništvu oslikarstvuinšečem, posebej za svoja bralca, odločili o dogodkih v zakulisju spravljanja Wolfowitza iz prve bojne linije v varni pristan Svetovne banke povprašati zvestega korespondenta Mićota.

.

Tu torej jedrnato navajamo krajši intervju (v celoti je objavljen tule) s svetovno znanim ekonomistom, popularnim pisateljem in velikim estetom Mrkaićem, kjer nam velikodušno podaja svoje mnenje o v Libiji rojeni gospodični Rizi Shaha, nemara (čas bo pokazal) kar Gadafijevi špijonki:

.

oslikarstvuinšečem:

... tvoje mnenje v zvezi z Wolfowitzem in njegovo bejbo?

Mićo Mrkaić:

...(Wolfowitz, op.ur.) se je po moje zrtvoval za bejbo, ki ni nic kaj hot.

.

Uredništvo oslikarstvuinšečem lucidni analizi pritrjuje in ameriškega korespondenta v nesebičnem boju z mlini na veter še naprej čvrsto podpira.