Prikaz objav z oznako O hišah - uh uh. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako O hišah - uh uh. Pokaži vse objave

sreda, 9. julij 2008

Kaj stanovanja - arestov nam zgradite!

Malo sem prebrskal med osnutki in našel 2 meseca star zapisek ob novici o novem ljubljanskem zaporu. Če je blamaža v zvezi s slavnim avtocestnim tunelom deležna že skoraj preveč medijske pozornosti, je šlo tisto o zaporu preveč zlahka mimo. Pa začnimo.
.
V začetku maja so objavili novico, da se je minister Šturm zmenil z državnim Skladom kmetijskih zemljišč, da dajo Ministrstvu za pravosodje 4 hektarje zemlje na krasni lokaciji na robu Ljubljane, za gradnjo velikega novega zapora. Z Jankovićem pa so se zmenili za spremembo namembnosti - iz "kmetijskega" v "zazidljivo".
.
Spodaj imate satelitski posnetek območja, zraven pa, v istem merilu, načrt "Podrobnejša namenska raba..." iz pred kratkim sprejetega novega urbanističnega načrta MOL. Kraj, kjer naj bi stal novi zapor, sem označil z rdečim krogcem.
Kot izgleda iz TV prispevka, naj bi zapor stal natanko pred temi obupno zavoženimi hišami. Iz priloženega načrta pa je razvidno, da je glavni del lokacije že danes knjižen kot "območje proizvodnih dejavnosti". Kar je "kmetijskega" od tam proti Ljubljanici, pa je v glavnem močno poplavno ogroženo. Sicer pa čisto konkretna lokacija potencialnega stavbišča za tale zapisek niti ni bistvena.
.
.
.
.
.
.
.
(Za orientacijo: tista velika stvar levo zgoraj - tisto so Fužine. Po sredi teče Ljubljanica. Poševni pas na desni je avtocesta, z reko pa se križa s tistim ponesrečenim "landmark" mostom, obešenim na 3 prečokate stebre. Tisto med Fužinami in avtocesto pa je mestna norišnica.)
.
Kaj stanovanja -
.
Ko smo še živeli v Fužinah, sem med sprehodi metal oko na območje, ki sem ga zgoraj pobarval plavo. Tu je povečano.
.
Ogromno zemljišče med predelovalnico konjskih las Žima (levo zgoraj) in avtocesto, nekaj pa ga je tudi na drugi strani - je blokirano vsaj 20 let. Da gre za kmetijsko zemljišče, se ravno ne da reči, ker ga ne obdelujejo. Vem tudi, da je bila zapuščena, delno zasuta gramozna jama, dolgo blokirana zaradi nekih "ekologov", ki so ugotovili, da so se tam zaredile nekakšne posebne žabe in da je treba "ta pomemben košček nedotaknjene narave kar se da varovati". (?!)
Jaz pa sem sanjaril o "novih Murglah".
Zemljišče je, takole čez palec, veliko med 100 in 200 hektarji. No, ravno za pol Fužin, kot se lepo vidi. Na mestno infrastrukturo ne bi moglo biti bolje priključeno - je tik ob obvoznici, po Litijski in Zaloški potekata koridorja mestnih avtobusov, v bližini je precej osnovnih šol, BTC je čisto blizu, predvsem pa je okolica, narava, prekrasna. Ljubljanica, PST, Golovec, Urh, Orle...
Če bi ga namenili nizki, zgoščeni stanovanjski gradnji, in bi se sukali okoli 30 enot na bruto hektar, je jasno, da je tu več kot dovolj prostora za 2000 fantastičnih stanovanj. In za nekaj otroških igrišč, za vrtec in park. Vrstne, verižne hiše, stanovanjske preproge. Samo pritličje, pa do K + P+1.
.
Tu spet priporočam v branje tale še vedno aktualen pamflet. Tam je med drugim razložen izraz "filtriranje". Z upoštevanjem filtriranja lahko investicija v vrh (velika, kvalitetna stanovanja) - na trgu sprosti nekajkrat več stanovanj. Sam čez palec ocenjujem, da bi že samo tole naselje, 2000 enot, na trgu lahko sprostilo do 10000 stanovanj. In za nekaj časa rešilo stanovanjski problem Ljubljane.
.
V pamfletu sem omenil tudi razliko med zazidljivim in nezazidljivim zemljiščem. Zadnje dogajanje med skladom kmetijskih zemljišč, ministrstvom za pravosodje in ljubljanjsko mestno oblastjo stvar prekrasno ilustrira. Se pravi:
njiva + politična volja = zazidljivo zemljišče
.
- arestov nam zgradite!
.
Saj razumem - ob tempu, s katerim naša oblast vsakih nekaj dni ljubljanske zapore dramatično polni z Zidarjem in Penkom (ter jih naslednji dan izpušča brez obtožnic), je jasno, da so zapori pretesni.
Šalo na stran.
Zapor je po definiciji območje, izolirano od okolice. Zato je v bistvu vseeno, kje stoji. Res, v Kopru stoji sredi nakupovalnega središča. Ampak tista izbira je po svoje razumna. Vsak košček turistične obale in idiličnega zaledja je še bolj dragocen.
V Ljubljani je pa tako - zapreti nameravajo Povšetovo, kar je pohvalno, in zapor v ižanski graščini, česar ne razumem. In zgraditi novega na "zelenem polju" v neposredni bližini največjega spalnega naselja, v katerem živi 10% prebivalcev glavnega mesta.
Zakaj ne posodobite zapora na Igu? Ig je idealna lokacija, pa tudi okoliški prebivalci so zapora navajeni in se ne bi šli "civilne družbe".
Če pa je res treba graditi povsem na novo - zakaj ne raje na kakem degradiranem območju, ki je za stanovanjsko gradnjo manj primerno? Denimo kje ob železnici, pri ranžirni postaji med Poljem in Zalogom? Ali pa nekje med transformatorsko postajo Beričevo in prašičjo farmo Ihan? Ali pa v Črnučah, v bližini Dinosa ali pa naprej od Slovenijalesa (Hobby)? Ali pa na Rudniku, na območju nekdanje zelenjavne borze? Ali pa kje v industrijski coni Stegne? Ali pa vsaj v neposredni bližini golf igrišča pri ljubljanski deponiji odpada?
.
Kjerkoli že pa bo novi ljubljanski zapor stal - preden začnete vlivati temelje, si dobro oglejte tega:
(biro Hohensinn Architektur)
Lahko noč.

petek, 20. april 2007

Uh, uh #17


Parazit

Na kritičen prispevek o današnjem stanju šišenske soseske so se vrli investitorji hitro odzvali. Gradijo, da se kar kadi!.
"Lepo, stanovanja rabimo", bosta rekla. Ampak, vidita, tule je nekaj narobe.

Ostarelo Sosesko 6 so skrbno načrtovali. V idealnih pogojih. Postavili so jo na ravne koruzne njive, tako kot so si zamislili, da bi idealna soseska za nekaj k ljudi morala izgledati. Visoke stolpnice ob Celovško, vedno nižje bloke pa proti Vodnikovi. Vmes so posadili tudi šolo, ene par vrtcev, trgovin in parkirišč, ogromne površine pa rezervirali za zelenje.
Če sem zadnjič kritiziral zmahan videz teh čebelnjakov z odpadajočim ometom, vrtičkarsko menjavanje oken in zasteklitve balkonov, pomanjkanje parkirišč ter izumrla "poslovna" pritličja, se v celoto konkretnega naselja nisem spuščal.
Soseska 6 je vendarle dokaj uspela. In bi morala biti, dokler so stanovanja naseljena, nekako zaščitena. Magari kot en uspešnejših primerov "delovnih zmag socialističnega urbanizma". Bistveno poseganje v ureditev zaključene soseske pa bi moralo biti tabu.
.
SPC Trg komandanta Staneta
je parazit. Sredi stare soseske gradijo novo sosesko v malem.
Med najvišjimi stolpnicami, v območju, ki je znotraj stare soseske najgosteje pozidano!
Pa zakaj, če so že tako gajstni, niso zasadili lopat na travnikih med nižjimi bloki?
Leva slika: render parazitske soseske. Desno: krivci.

Med krivci pade v oči gospod arhitekt, ki tu nastopa kot odgovorni projektant, ve se pa tudi, da je lastnik Akropole, ki tu nastopa kot projektantski biro. Še več, od pred kratkim se ve tudi, da je gospod 83. najbogatejši Slovenec.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
Spodaj: danes se da z istega mesta opazovati park med visokimi bloki, ki se je obdržal, in parazitski objekt, ki raste pred zanikrnimi balkoni bližnje stolpnice.
.
.

torek, 18. april 2006

Uh, uh #16

Trailer trash trailers
.
Najbrž se sprašujeta, od kod dobijo tiste čudne, velike, kao prikolice, v kakršnih živijo zvezdniki Jerryja Springerja?
.
Se peljem zadnjič z biciklom mimo Ježice, pa ugotovim, da jih delajo v Sloveniji!
.
Primerek na sliki je remek delo firme iz Ljubljane, ki zastopa neko slavno špansko znamko Sun Roller.
.
Za vsak slučaj sem preveril še novomeško podjetje, ki je nekoč s prijetnimi prikolicami s plavo črto servisiralo Jugo in pol Evrope. Tudi Adria je podlegla.

torek, 21. februar 2006

Ljubljana: "the projects", #3

Ostajamo v Šiški. Dravlje. Starost: kakih 25 let.
.
Nič čudnega ne bi bilo, če bi vrla bralca opazila subtilno podobnost s sosesko #2 - bloke so namreč ulili z istim opažem.
Zato pa je očiten napredek pri barvni shemi - namesto kombinacije surovega betona in umazanooranžne barve, so tokrat bloki odeti v najsodobnejši, vrhunski dosežek likovnoteoretske znanosti; medtem ko se prva polovica naselja kiti s kombinacijo vseh odtenkov takoimenovane cigansko-plave, je druga okrašena s krvavordečim kolažem.
.
Dovolj šale. Tole je med vsemi ljubljanskimi spalnimi naselji najbolj zanikrno. Pred njim se zloglasni Fužine in Štepanjsko lahko osramočeno skrijeta.
.
Objekti propadajo. Kriza vzdrževanja in upravljanja. Stihijsko menjavanje oken. Vrtičkasto zastekleni balkoni. Oluščena barva razkriva surovi beton. Obupano obnavljanje delov fasad je karikatura karikature. Sprehod je srhljiv. Lokali opuščeni. Grafiti kličejo na pomoč. Smeti. Avtomobili. Blato.
Ljudi preseliti. Zrušiti.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

petek, 3. februar 2006

Ljubljana: "the projects", #2

Ostajamo v Šiški. Starost: dobrih 25 let.
.
Soseska, ki se ponaša z izjemno dognano, malemu človeku pisano na kožo, surovobetonsko - umazanooranžno barvno shemo, je ločena od prometa, tako pridobljena poljavna površina pa je tlakovana s pravim, dragocenim klinkerjem.
Stanovanja so razvrščena v arhitekturno jasne, racionalne kubuse, s tem pa se sprosti izjemno veliko javnega prostora za skupno uživanje stanovalcev.
Hudirja!
*
Klinker, ja.
In pritličje, se pravi, hm, ... je torej rezervirano za?
- lokale!
Oh! ... Pa otroci?
Otroci, eer, hm...
Otroci se igrajo "zdravnike" in "dilerje".
Spodaj?
Menda, ja. Pri avtih...
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
***

torek, 31. januar 2006

Ljubljana: "the projects", #1

Vsaj polovica Ljubljančanov živi v socialističnih blokovskih soseskah.
Zadnjič sem se s fotoaparatom sprehodil skozi nekatere.
.
.
V kratki seriji
Ljubljana: "the projects"
ne bom pisal o delovnih zmagah arhitektov socialističnega modernizma, ki so danes profesorji na ljubljanski FA.
.
Rad bi samo, da odprete oči.
.
Ker Šiška neupravičeno visoko kotira, začenjam s 35 let staro sosesko v Šiški.
...
Ključ # 1: the projects
.
Ključ # 2: cena m2
.
Ključ # 3: pamflet
.
.
.
.
.
.
.
.

petek, 27. januar 2006

Uh, uh #15

sublimacija
.
Sublimacija je termin, sposojen iz fizike. In kemije.
Pomeni nekaj takega kot preskok faze, pri čemer je "faza" agregatno stanje.
.
Vidite, po svetu ljudje sušijo cote na toplem soncu, radiatorjih, mnogi pa jih, ne boste verjeli, zmečejo v posebne sušilne stroje.
Ne v Sloveniji. Ne, ne.
.
Slovenec, vidite, ne jebe trivialnih rešitev. Pravi Slovenec ne zaupa cot, jasno, ničemur drugemu kot sublimacijskemu servisu. Še več, pravi Slovenec ima privat sublimacijski sušilec cot. Res je, nevedno tujčevo oko ga ponavadi zlahka zamenja za - balkon.
.
Tujec zlorablja sublimacijo za printanje fotografij. Ali za proizvodnjo tiste vrste instant kave, ki je v trdih, oglatih, svetlorjavih zrnih, (za razliko od instant kave, kjer zrna spominjajo na benko).
Pravi Slovenec, jasno, se na vse to poserje.
.
Naj torej, nevednemu tujcu na ljubo, razložimo postopek sublimacijskega sušenja:
1. - mokre cote obesiš na mraz, da zamrznejo.
2. - sublimiraš, se pravi, čakaš, da se led upari.
3. - čez kak mesec preveriš, če je že.
.
Pravi Slovenec, vidite, ljubi zimo. Jebeš "toplo gredo", te dni smo uživali -15! In Slovenci, konkretno Ljubljančani, so zakurblali sublimacijske mašine, da je veselje!
.
.
.
.
.
.

sreda, 19. oktober 2005

Srce parajoče pričevanje

Ko se sprehodiš skozi ves objavljen material - od osebne predstavitve, poklicnih objav, do čisto družinskih fotografij - ti je jasno, da je gospod tipičen bloger. Da je gospod prvovrsten bloger po srcu in duši, ampak zaenkrat le potencialno in ne v praksi, je menda zgolj posledica nesrečnega naključja - da za stvar najbrž še ni slišal.
.
Gospod ki je znan vsaj po tem, da je soavtor znane uspešnice, je izredno pedanten, metodičen in iskren. S temi lastnostmi pa se na srečo ponaša tudi njegov obsežen opis, ki je predmet tega prispevka.
.
Preden uidete skozi link naj vas, potencialne graditelje hiš, opozorim, da si je povezavo dobro shraniti. Ker vas bo večkrat imelo, da si kaj ponovno preberete.
.
Tu je torej prvovrstno srce parajoče pričevanje graditelja slovenske hiše.
.
Iz besedila veje določena skepsa, skoraj obžalovanje. Ki ga avtor ob koncu izrecno zanika, pa vseeno.
Rezultat (hiša) vloženega truda nikakor ni vreden.

ponedeljek, 10. oktober 2005

Uh, uh #13

Se peljem zadnjič skoz Šmarje-Sap, pa opazim ta lep primer. Tipičen "parcelacijski urbanizem", značilen za slovenska naselja enodružinskih hiš, kjer je edino merilo 3 metre odmika od parcelnih mej, in tipična arhitektura modificiranih tipskih projektov. Opisa ne bom ponavljal, pri vseh "uh, uh" primerih gre za isto stvar.
Take grde, energetsko neučinkovite hiše, ki dvignjene za pol etaže skrivajo slaba stanovanja brez stika z dragim zemljiščem, in v katerih si zasebnost lahko zagotovite le s firnki, zunaj pa nikakor, se stare 25-30 let, skupaj s 600-800m2 zemlje, 10-20 km iz Ljubljane prodajajo po 35-50M.
.
Brez skrbi, enako slaba naselja najdemo tudi v Ameriki. Edina razlika med tem naseljem v predmestju Omahe v Nebraski, in zgornjim, je teža. Namesto po 150, tehtajo ameriške hiše skupaj s temelji po kakih 30 ton.
.
*
Kako naprej? Da bi ponavljali tuje napake, si ne moremo več privoščiti. Ne samo, da si absurdov parcelacijskega urbanizma, kakršen je območje Drexel hills v Philadelphiji, na naših dragocenih ravninah na srečo ne moremo niti zamisliti, za to ob 140.000 prostostoječih enodružinskih hišah, ki so po celi Sloveniji nastale od 70tih do danes, tudi ni nobenega razloga.
.
Namesto potratnih in duhamornih Lakewoodov, ki so sinonim za ameriško predmestje, ali zaprtih naselij, kakršno bo Brezovec, vidim rešitev v naseljih, ki jih najlepše opišem kot "nizko, gosto". Dopolnimo naša predmestja z domišljenimi naselji visoke gostote, s stanovanji z lastnimi vhodi in z zelenimi zasebnimi atriji. Tu pa se lahko največ naučimo od Švedov, Dancev in predvsem Nizozemcev.

sobota, 24. september 2005

Uh, uh #11

.
Nastajanje "elitnega naselja vil" spremljam že dve leti. Elitizma nisem nikoli maral; ali je kdo v Lions ali Rotary in ali igra golf, me ne bi moglo manj zanimati. Ampak Brezovec je peskovnik, kjer se vsi skupaj lahko navajamo na vedno večje razlike med smrtniki.
.
Najcenejša vstopnica, glede na siceršnje strahotne cene novih hiš, sploh ni tako draga - 80M (najcenejša parcela, 782m2: 31M + najcenejša hiša, tretja faza, 290m2: 32M + 17M za dokončanje hiše in opremo ter ureditev okolice). Povprečna vstopnica velja 100M. Ampak kakor jaz in večina lahko samo sanjamo o hiši za 100M, tako so reveži tudi povprečni bodoči prebivalci Brezovca, v primerjavi s tistimi v palačah. V naselju bodo tri palače, vredne svojega imena. Ena se že gradi, 1400m2 neto. Na sliki: notranji "olimpijski" bazen. Vstopnica: menda dobrih 300M.
Ampak kako majhne ribe so tudi ti, v primerjavi z graščakinjo baronico Kristino Lazarini Stupica, ki prodaja parcele...
*
Skratka, če pozabimo te pomisleke, od elitnega naselja vil sem pričakoval mnogo.
Mešane občutke sem sicer imel že od začetka, zaradi brezveznih hiš, ampak če bi naselje s temi projekti uspeli izpeljati enotno, bi bilo čisto v redu. Na sliki: Prva ometana hiša v naselju, izpeljana "v duhu" načrta.
.
S to lokacijo se je ubadala vsaj ena diplomska naloga na FA, in bilo je dobro. Namesto vsaj nekaj trendseterske ambicije, ki bi si jo Lazariniji lahko privoščili na takem "green field" projektu, so se odločili za všečni konformizem. Trdim, da se da za 25M eurov, kolikor znaša skupna investicija, 59 družin precej bolje nastaniti.
.
Realnost ni ničkaj elitna. Je prav tipično slovensko zabukovska. Pozabite na urejeno, enotno naselje. Pozabite presežek. "Želja po presežku" namreč roolz again.
Pod streho je zaenkrat 6 hiš (od 59). Na prvi pogled sicer delujejo enotno, a samo na prvi pogled. Predpisan projekt služi le kot izhodišče za besno modificiranje. "Enotni načrt" parafrazira vsak po svoje. Nekateri so si najeli arhitekte, da jim "zrišejo" nekaj "v duhu" pogojev, a na vsak način "drugačnega". Nekateri se špilajo na črno.
Okna vsak namontira po svoje. Frčade vsak drugačne. Namesto kovinske kritine s temnim posipom, se je pojavil emajliran! tondach. Na sliki: v ozadju lepa Šmarna gora, spredaj grda zbrka.
Pa zakaj, ljudje božji!
.
Višek je zaenkrat tale hiša. Lastnik ma menda neke neporavnane račune z umetnostno zgodovino, in se ji je odločil kruto maščevati s 350 stebri. Posneto imam samo zunanjost, ampak not je še huje. Stebri, stebrički, stebrčki, kamorkoli pogledaš. Pravi pacient. Seveda ni mogel da ne bi v notranje vogale postavil stolpičev.
Hiša, ki čez celo naselje kliče "na pomoč!".
Prav zanimivo se je sprehodit skozi tako gradbišče, si predstavljat investitorja in ga skušat "pročitat". Bi ga spoznal na ulici? Žalostna resnica je, da bi lahko bil skoraj kdorkoli...
.
Naselje Brezovec postaja zbrka. Še ena izgubljena priložnost.
.
Preberi tudi povezan prispevek.