Sedemintridesetkrat prestreljen

.

.
No, kaj je to?

In kje?
.
.
.
(sliko prispeval: TB)

Euphoria

Ker nisem bil tu, sem večino 3. ljubljanskega arhitekturnega bienala spremljal samo preko medijev.

Rem Koolhaas je vsekakor, po analogiji z Michelinovimi zvezdicami, vreden poti z Zabukovja v Ljubljano. Ampak so ga imeli le za finto - po novem kao ziher pride januarja 2006, ko bo Euphoria že davno pozabljena. Zelo veliko pa se je zato govorilo o njegovem nečaku Remu D. Koolhaasu, ki se po mojem skromnem mnenju za uspeh ne more zahvaliti toliko čevljem, ki jih oblikuje, ampak predvsem dejstvu, da mu je ime Rem in da se piše Koolhaas.

Druga zvezda je japonskozveneči Francoz Ora Ito, svaka čast, ki mu je uspel veliki met s finto, ki bi se zaščitnikom avtorskih pravic lahko zdela sporna, a so se lastniki "globalnih brendov" odločili za sinergijo, ki se vsem obrestuje. Pri 18tih je pustil šolo in danes je milijonar. Ne vem, osebno bi mi bilo ljubše, če bi organizatorji pripeljali Dana Lenarda, ki je, če je vse res, slovenski Ora Ito na kvadrat.

.

Tobačna se sliši kul. Seveda ne zaradi zanikrne zbrke, kakršna je, ampak zato, ker zaseda elitno mestno lokacijo, in to precej zajeten kos. Tobačna je sinonim za možnost, potencial, prihodnost, upanje - in kot taka danes iskano blago raznih prirediteljev.

Tokrat sta se za Tobačno dajali bivša sošolka Špela in bivša sošolka Polona - tu je zmagala Špela, Poloni pa je uspelo svoj Break 2.3 izpeljati v mrzli Črevarni.
.
V nedeljo popoldne pa sva se z D. sprehajala po mestu in sva zavila pogledat še to čudo od euforije. Kar tako, če je razen "eventov" tam slučajno tudi kaka razstava.

Letošnji grafični bienale je bil prav tako v Tobačni. Vhod je bil s Prešernove, takoj za Jelinčičevo novozgrajeno vilo, označen z markantnim rdečim portalom iz knaufa, svaka čast. Tokrat portala ni bilo; kdor ne ve že prej, kam je treba iti, za tega ni euforije.

V nedeljo pozno popoldne sva torej lepo oblečena gazila ob zunanjem obzidju Tobačne, skozi zanikrno gaz ob nagrmadenem umazanem snegu, pod nizkim napuščem, vso pot pod razpadlim obilno puščajočim žlebom. Za vhodom je bil en plakat, na tleh pa sled napisov "Euphoria". Sled je vodila globoko v res zanikrn zapuščen cigaretni kompleks, do vhoda v izredno grdo večnadstropno stavbo, oblečeno v zanikrno fasado iz rjavega pleha.

V drugem nadstropju zaprta vrata, na njih zanikrn list s sprintanim obvestilom o slavnem Koolhaasu, na njem pa s kulijem pripis, nekaj v smislu: "zagotovo pride leta 2006, shrani svojo vstopnico!". Hm.

Vstopiva. Tema. Nato se od nekod pojavi izgubljeno dekle. Vprašam ga, če je tu euforija in če je sploh odprto. Pravi da ja, da je. Pravi tudi, da ne ve kako se prižgejo luči, in da naj si vzameva kaj prospektov. Človeške oči se hitro akomodirajo na polmrak, in z D. sva tipala po nekam prazni dvorani. Nekje na drugem koncu sem zatipal nekakšen črn divan, nato pa vidim, da je vijoličast - dekle je prižgalo luči.

Bolje da jih ne bi.

...

.

Na mutenje vode sem, priznam, alergičen. Dejstvo, da je količina prodajanja megle ponavadi sorazmerna s stopnjo degradiranosti realnega okolja, pa pač pragmatično pripoznavam in se mu iskreno čudim. Pa vseeno, tale klic v prazno: Sestopite, gospoda, in odprite oči!

.

Drugač pa, fajn!

Kot namreč Piranski dnevi arhitekture nekako spadajo v privatni fevd Vojteha Ravnikarja (ki baje ni sin starega Ravnikarja (ki je risal pri samem Le Corbusierju), ki živi z Majdo Širca (ki jo hoče Jelko vreči iz IO LDS) in katerega biro obnavlja Kinoteko (pogodba o tem pa je, po ugotovitvi nove oblasti, nična), in baje ni brat tistega (desneje usmerjenega in manj dobrega arhitekta) Ravnikarja, ki je lansiral termin "udbomafija"), tako je "brand" Ljubljanski arhitekturni bienale last majhnega biroja Monochrome, katerega polovica je zgoraj omenjena Špela.

Če upoštevamo to dejstvo, je Euphoria nadvse dobrodošel dogodek in uspešno izpeljan, zahteven projekt. Namesto ogledovanja prazne dvorane pa vam priporočam udeležbo na še zadnjem pravem "eventu" bienala - ravno danes zvečer, 29., bo od 9h zagotovo obilno obiskan "Euphoria Party". Pridite.

Rdeča parada

V soboto so baje po Ljubljani demonstrirali sindikalisti.

Zadnje dni slišim, kako se na veliko diskutira o številu udeležencev. To me malo spominja na dogajanje konec 80tih, ko nam, naj je bilo parkirišče pred parkom Zvezda še tako nabito polno ljudi, pri partijski oblasti nikakor ni uspelo priti čez 15.000. Da se ljudska oblast in nekako preplašeni ljudski mediji danes trudijo Semoličevih 40.000 na vse načine prikazati kot 20.000, je, lepo prosim, abotno. Tudi 20.000 demonstrantov ob, kot sem zadnjič slišal, "najhujšem snežnem metežu v Ljubljani v tem tisočletju", je zelo omembe vredna množica.

.
Povsem neodvisno od sprenevedanja o številu udeležencev je pa moje skromno mnenje, da je bilo s temi demonstracijami nekaj narobe. Od daleč vse rdeče, s srednje razdalje vsi nadvse bogato opremljeni s transparenti in enakimi površniki, od blizu pa so vsi ponosno kazali osebne zaloge šnopca. Vse skupaj pa je tudi, bolj kot na socialne, spominjalo na "rasne" nemire in demonstracije za emancipacijo narodnih manjšin.

Demonstranti so se pa vsekakor, namesto kot "jebena stranka", pokazali kot faktor, ki ga je treba upoštevati.

.
Sam verjamem, da so reforme kljub vsemu nujne. Boljši čas za korenite spremembe je bil do pred 10 leti, ampak tudi sedaj se o tem dovolj govori, da je teren v redu pripravljen. Vsaka oblast pa mora paziti, iz očitnih razlogov, da kakršnekoli reforme uveljavi v prvi polovici mandata. Če ne bo nekaj hitro, ne bo nič še 4 leta.

.
Ob vsem pa se ne da ne opaziti, kako se Mrkaić zadnje čase trudi sebe prikazati kot strpnega, umirjenega in prijaznega. Spomnim se njegove kolumne par tednov nazaj, ko bi najraje ukinil sindikate. No, na splošno se je do sedaj trudil biti zelo nesramen in šokanten in se je s tem celo hvalil. Zadnjič pa se je pojavil na E+, ves prijazen in prijeten in nasmejan. Na Trenjih s sindikalisti (kjer se je daleč najbolje odrezal Boscarol, s tistim šokantnim prikazom da se v Sloveniji 2M ljudi šlepa na pičlih 200.000 delavcev) se na primer skoraj ni oglasil.

Mirno pa podpišem tudi njegovo današnjo kolumno.

Omizje

V sredo sem pogledal Omizje v zvezi s prihodnostjo urbanizma in arhitekture v Sloveniji.

.

Voditelj omizja Jurečič je tisti akademski slikar, ki mi je pred leti, ko je z mano delal prispevek za 8. dan, tako neverjetno mlahavo stisnil roko, da si bom to za vedno zapomnil. No, sicer je zelo korekten in dela v redu prispevke o kulturi, ampak tale oddaja pač ni uspela.

.

Sogovorniki so bili neki neznanci iz 2. lige, razen menda profesorja Janeza Koželja, in Mihe Dešmana iz Društva arhitektov, in to v tednu Piranskih dnevov arhitekture in ljubljanskega bienala Euphoria! Pogrešal sem vsaj koga izmed mladih, res uspešnih arhitektov, ki so v zadnjih letih poskrbeli za bum slovenske arhitekture. Pogledali bi v Sixpack, pa bi koga našli.

.

Res me moti, ker je izpadlo, kot da so arhitekti in urbanisti povsem neartikulirani in govorijo učeno in dolgočasno iz strahu, da se ne bi izkazalo, da nimajo česa povedati. Pogrešal sem kakršnokoli jasno izraženo misel, kakršenkoli komentar, opredelitev. Gledalci pa so dobili vtis, kot da so vsi razpravljalci vpleteni v roka-roko-umije soodvisnost, v neke cehovske igrice. Pozivanje, bolj na začetku, da je treba arhitektom zagotoviti večjo vlogo, je tako izpadlo nekako brez prave podlage.

.

Najlepše je, da smo vsaj 20% časa poslušali jako aktualne nebuloze o izvoru besede "arhi-tektura"! Hecno je tudi bilo, ko je nekdo z muko arhitekturo razdelil na "tisto za trg" in "avtorsko", in je Jurečič hlastno planil po BTC-ju, da so kar tiho kimali. Vsaj to je ob koncu popravil Koželj.

.

O prihodnosti slovenskega urbanizma in arhitekture skratka nismo izvedeli nič pretresljivega.

Drzna teza

Obisk bloga je v določeni korelaciji s frekvenco objavljanja.

DIY #7

Prejšnji mesec sem zmizaril "pokrito parkirišče". Sicer imam veliko povedati proti vsakovrstnim nadstreškom, ampak prigovarjanju in grožnjam družic so podlegli že močnejši...

.

Jekleno nosilno ogrodje stoji že od pomladi. Švasal je "železni Tone", za katerega se je izkazalo da je tipičen slovenski "majster" - površen in drag. No, pa tudi železo se je res v zadnjih 5 letih, odkar ga neverjetno veliko porabijo Kitajci, podražilo za 4x. Tonetu sem dal zvariti tudi nosilce iz nerjavečega jekla, ki sem jih pritrdil na betonski rob zelene strehe.

.

Na ogrodje sem pritrdil macesnove nosilce. Ker so bili dolgi po 4m, sem jih spajal s kompliciranimi lesnimi zvezami. Nekatere operacije pri tesarskem delu: merjenje, risanje, žaganje z aligatorjem, povrtavanje, vrtanje, nasajanje, šraufanje...

.

Na sliki: zgoraj švasanje prve plasti katrana, spodaj pogled z gotovega nadstreška v (nepokošen) južni atrij.

.

.

Ker mi je veliko do tega, da bi se dalo, kadar ga zapade zelo veliko, sneg skidat z nadstreška, mora biti streha pohodna.

Na macesnove nosilce sem pritrdil late, nato pa vse prekril s 15mm debelimi OSB ploščami. OSB plošče so mi precej simpatične, pribija jih pa rad tudi buš. Naredil sem tudi dve kišti, skozi kateri bo sijalo sonce.

Na to podlago sem nato švasal katran. Eno plast navadnega, čez pa še eno plast ta dragega, posutega s škrilastim lomljencem. Švasati katran je nekaj časa jako zabavno, zelo hitro se pa človek naveliča in potem je zoprno.

Na sliki: levo pogled skozi strop, desno stik nadstreška z zeleno streho. Svetlobnika še nista pokrita.

.

Ljubljansko stanovanje je sedaj bogatejše za pokrito parkirišče za dva. No, streha je, še zdaleč pa stvar ni u nulo zaključena. Ampak s temi malenkostmi se bom pozabaval spomladi...

Po prvem snegu se pa stvar, se pravi, tudi meni zdi čisto praktična.

.

(DIY - do it yourself - naredi sam)

Miške

Par lepih dni na Zabukovju se je rahlo sfižilo. Veliko večino časa sem namreč, namesto malanju, namenil temeljiti čistki.
Takoj po prihodu je bilo jasno, da imamo v kuhinji miši. In to big time. Vse posrano, vse obgriženo. Tista kuhinja je brez zaprtih omaric, samo betonski pult s ploščicami, v katerem sta korito in kuhalna plošča, in odprte police, na katerih je posoda in suha hrana. Vse posrano, vse obgriženo! Ne vem, kako so miši prilezle na zgornje police s krožniki in kozarci, ampak tudi tam je bilo vse prekrito s tistimi drobnimi črnimi drekci.

.

Stvar je bilo treba sanirati. Plan: vse počistiti, sterilizirati in vmes poloviti miši.

Nagravžnega biznisa sem se lotil sistematično in nič kaj sentimentalno. Našel sem 2 pasti na feder in ju zalaufal, eno v kuhinji pod koritom in drugo v sosednji špajza-klet-kurilnici. V kuhinji sem zrihtal vsako polico posebej: vso posodo res temeljito pomil, najprej z vimom, potem s prilom. Vse kar je bilo vsaj približno neuporabno, zmetal stran ali zložil v neko škatlo, vso načeto in pozabljeno hrano zmetal stran, flaške začimb, konzerve in tetrapake pa opral kot posodo. Police pometel, namočil, zdrgnil z vimom, spral, zdrgnil s prilom, spral in obrisal z močno raztopino klora. In prekril s papirjem. Česar nisem vrgel stran, je lahko potem šlo nazaj na police.

.

Bolje da ne govorim, kaj sem načel v nišah, ko sem izpod pulta potegnil hladilnik in skrinjo. Vse posrano, vse obgriženo. Električni kabel hladilnika preglodan, kratkega stika na srečo še ni bilo. Popravil z izolir-trakom. Za skrinjo pa velik kup aluminjastih papirčkov, odgriznjene izolacije. Zmešanih z mišjim drekom in zloženih v (prazno) mišje gnezdo. Grozljivega prizora se tu ne da korektno opisati, lahko si pa predstavljate, da je izgledalo hudo.

.

Skupno sem polovil 7! miši, vse so padle na odličen domač špeh. 2 v kuhinji, 5 v špajza-klet-kurilnici. Odkril sem prehod med prostoroma ob gumijasti cevi za plin in ga zadelal. Čistke v kurilnici ne bom podrobno opisoval, šlo je pa za temeljito prelaganje in pometanje, pa veliko krame je letelo v smeti.

.

Ker miši prejšnji mesec še ni bilo sklepam, da so se s polja preselile ob tej zmrzali. Da so prišle s polja sklepam po tem, da delujejo poljsko - namesto sivih z rožnatimi ušesi in repi, sem pobil 7 svetlorjavih, s sivimi ušesi in repi in z belimi trebuhi. Menda so prišle skozi prezračevalno lino.

.

Spomnil sem se fotografij, ki sem jih posnel pred 5 leti, ko je bil na Zabukovju res zelo hud naliv. Tako hud, da se je na fasado zatekla premočena poljska miš (glej puščico). Ždela je tam, meter in pol visoko, na navpični fasadi.

Mokra kot cerkvena miš.

Opaaa! #14

Slovenski arhitekti so bili dolgo na smrt skregani z internetom.

In pojavil se je Trajekt. Zavod Trajekt se ponaša s presežkom volje, energije, predanosti. Arhivi se polnijo, dogodki se vrstijo. Internetne strani Trajekta so postale najpopolnejši arhitekturni portal v Sloveniji. Oblikovano je prijetno enostavno, organizirano uporabno pregledno.

.

Včeraj so lansirali pomembno novost, prvi obsežnejši pregled slovenske arhitekture in urbanizma na spletu: Arhitekturni vodnik. Testirajmo ga!

.

Opaaa! #14:

.

Hiša XXS

.

Intelligent Design

Sliši se super. Dizajn. Inteligentni. Ampak ne gre, kot bi se zdelo, za reklamo za gospodinjske aparate ali za kak izjemen avtomobil. Je pa dognano ime dokaz, da je PR, vprežen v kampanjo, vsaj tako izjemen, kot so lahko daljnosežne posledice projekta, če jim uspe kot jim je v Kansasu.
.
10-članski odbor za šolstvo v Kansasu je prejšnji teden s 6 proti 4 izglasoval, da bodo po novem tamkajšnji učenci poleg teorije evolucije deležni tudi pouka iz "intelligent designa". Preglasovana članica odbora Janet Waugh se je pritožila, da: "ne bomo samo tarča posmeha države, smejal se nam bo ves svet".

.

Kot je jasno razvidno tudi iz ilustracije na levi, je buš pripravil teren že v začetku avgusta.

Intelligent design pravi, zelo na kratko, da je življenje tako kompleksno, da ga je lahko "dizajnirala" le "višja inteligenca". Za razliko od Darwinove teorije naravnega izbora, ki je širše sprejeta med znanstveniki.

No, pri vsej stvari gre zelo preprosto za to, kako v obvezni šolski kurikulum infiltrirati krščanski verouk. Ne kot predmet, imenovan s pravim imenom, ampak - pazi, to je zelo pomembno, kot trojanskega konja znanosti. Za biologijo bo na vrsti matematika. In počasi, prefinjeno, bodo v ZDA imeli šolstvo po vzoru talibanov. In talibanov z atomsko bombo se je jako bati.

.

Klin se s klinom izbija

.

Na srečo se je pojavil neki Bobby Henderson, ki je že junija na "Kansas Board of Education" poslal pomembno pismo. V njem je opozoril na številne ljudi, ki verujejo, da je vesolje ustvaril "Flying Spaghetti Monster".
Na sliki levo: FSM (Him), kako je ustvaril goro, drevesa in pritlikavca.

.
Henderson je poudaril, da je koncept "Flying Spaghetti Monster" racionalen natanko toliko, kot koncept "Intelligent design". in zahteval, naj pouk znanosti razdelijo na 3 časovno enake dele:
.
1/3 - intelligent design
1/3 - Flying Spaghetti Monsterism
1/3 - logical conjecture based on overwhelming observable evidence
.
"Flying Spaghetti Monsterism" je trenutno najbolj "in" religija in ima že čez 10 milijonov podpornikov. Na uradni spletni strani Cerkve FSM najdete vse bistveno gradivo, od slavnega pisma na začetku, preko famoznega grafa, ki prikazuje globalno segrevanje v obratnem sorazmerju s številom piratov, do nešteto dokumentiranih pričevanj o videnjih FSM.

.

Razširite glas!

Gume

V Sloveniji je predpisano, da se zima začne 15. novembra. Takrat je treba v prtjažniku začet prevažat ketne, ali pa namontirat zimske gume. Moje so na srečo še dobre.

.

D. je s svojim karavanom v 2 mesecih prevozila dobrih 6000km. Povprečno ji žre pičlih 6.2, kar pomeni 500SIT/100km manj kot moj. Na mesec ji torej ta lepi, solidni avto zasluži 15 jurjev! Jasno je skratka, da si D. zasluži najboljše zimske gume.

.

Letos je najboljša guma formata 195/65 R15 Ultragrip 7. Zmagovalka več testov, med drugim ADAC in AMZS.

Manjši problemček je edino, da je priporočena cena za gumo dobrih 25 jurjev. Čas za akcijo!

.

V sobotnem Delu so 5.11. objavili članek o kupovanju gum in preglednico s cenami pri različnih dilerjih. Za gotovino se da torej tako gumo dobiti za slabih 20 jurjev. Še vedno preveč.

.

Najti je treba firmo z minimalnimi stroški, brez poslovnih prostorov in dobro plačanih uslužbencev, ki dila po pošti! Najboljše gume na svetu je treba kupiti tam. kjer so NAJCENEJŠE v Sloveniji - gre namreč za princip!

.

pocenigume.si: 18.559,00 SIT z davkom in dostavo na dom.

.

gume-direkt.com je slovenski portal hanoverske firme Delticom, ki dila gume po celi Evropi. 18.533,00 SIT z davkom in dostavo na dom.

.

Potem pa sem našel e-GUME.si, kjer so neprekosljivo najcenejši: 16.980,00SIT z davkom in dostavo na dom. Poleg tega imajo sedež v Šentvidu, ne pa v Hanovru.

In D. je postala ponosna lastnica kompleta najboljših gum - 32 jurjev ceneje od priporočene cene.

.

In nauk? e-GUME.si so ta teden še enkrat premislili svojo politiko (biti poldrugega jurja cenejši od najbližje konkurence) in, glej ga zlomka, za Ultragrip 7 je treba danes odšteti že 17.980 tolarjev! Jurja, se pravi 4 jurje več! Joj, kako to dobro de!

he, he, he...

Evropa gori!

Pred kratkim je bil razgrnjen osnutek zazidalnega načrta za ljubljanski potniški terminal. Spodobilo bi se, da bi Ljubljana končno dobila kaj megalomanskega, kot recimo Lille, francosko mestece z 200.000 dušami, kjer je pred 10 leti okrog velikega teževe vozlišča nastal kompleks na sliki, ki je obvezna postaja neštetih ekskurzij študentov arhitekture.

.

.

Na Lille sem se seveda spomnil tudi zato, ker slišim da tudi tam zadnje dni kurijo avtomobile. Zaenkrat prilagam tole svoje razmišljanje iz korespondence z Alešem:

.

*

...berem LIBERTARCA, francija mu je izgleda kot mana z neba
no, če bi tako pametnjeval tistim brezposelnim francoskim arabcem, bi ga precej hitro...

.

...

- amerika je iz samih priseljencev, kljub temu je formalna odprava rasizma v ZDA stara manj kot 40 let.
evropa drsi v "pisano" družbo nepripravljena, iz nacionalnih držav z dolgo tradicijo in kulturo krščanstva.
slovenija je "rasno čista" . spomnim se čudnih občutkov, ki sem jih mel ko sem opazoval ljudi na londonskih ulicah - "rasa" "londončan" ne obstaja "več".
v Minhenu je enako, le da je strogi center obljuden z ljudmi, ki so nekajkrat bolj zanikrni. "samo turek in cigan", kamor pogledas!
v parizu je enako, samo tam še nisem bil.
.
- dediščina svetovnih imperijev je mešanica ras. VB je absorbirala ogromno indijcev, kitajcev in ljudi afro porekla.
francija je delila fr. državljanstva vsem alžircem, ki so to hoteli. nemčijo so po 2. vojni podredili, zatrli vsak nacionalizem in rasizem,
"ta grdi" ljudje pa so vskočili na delovna mesta med gospodarskim bumom.
.
- prva faza priseljevanja: podrejanje, asimilacija, integracija.
priseljevanje se nadaljuje: getoizacija, segregacija. družba gostiteljica ne zmore dovolj hitro prebaviti priseljencev.
neizbežno: revolucija, vstaja, "tujci" zahtevajo nacionalne, kulturne in verske pravice, ne pristajajo na podrejenost.
.
- v evropi je konec z nekvalificiranimi delovnimi mesti. konec s tovrstnim priseljevanjem.
evropa se bo slejkoprej zaprla pred "ljudmi iz čolnov".
sicer pa na MTV vidiš reklamo za loterijo za ameriško zeleno karto - mogoče bo Loto tudi v naših "domovih za odstranjevanje tujcev"
.
- evropa se z rasizmom ne bo soočila, dokler ne bo očitno, da je "rasno čistimi" nacionalnimi družbami konec.
slej ko prej bo kot na ulicah NY, kot na MTV, melting pot Evropa.
Novi človek: vedno zagorelega videza, z debelimi žnabli, z markantnim zobovjem - oborina tisoč ras, tisoč kultur...
.
- vsega kar se dogaja v franciji, ne moreš rešiti z velikim mcdonaldsom, kamor naj grejo pravilno francosko govoreči mladi arabci "flipping burgers".
kdo bo pojedel toliko hamburgerjev, kolikor jih lahko obrne 1/3 prebivalcev velikih blokovskih predmestij?
.
- dolgoročno je v vsem razvitem svetu problem z delovnimi mesti, ki bi ob polni zaposlenosti vsem zagotavljala obstoječi visok standard.
pot turbokapitalizma bo cikel zaključila v južnoameriško smer: ogromno bogastvo vs brezposelna revščina.
.
dolgoročno vsi ljudje nikakor niso zaposljivi - dolgoročno so prej vsi odveč in brez dela.

.
povsem svoboden kapitalizem dolgoročno vodi v enormne razlike in monopole. nobene garancije ni,
da se ne bodo dediči monopolnih miljarderskih imperijev vsedli čez države kot nekoč fevdalna gospoda.
med izhodiščem gatesovega pravnuka in njegovega sodobnika, rojenega v revščini,
bo prav tako razmerje kot nekoč med kakim princem in med dninarskim pankrtom. toliko o "svobodni izbiri".
.
po mojem mnenju smo bližje rešitvi če priznamo, da imajo ljudje precej bolj podobne potrebe in celo sposobnosti, kot pa izhodišča.
in da je bistvo blaginje izumiti kakršnokoli zaposlitev za ljudi, ki v resnici ne bodo potrebni gospodarstvu, rabili pa bodo plačo.

*

..

Namesto da bi tole sestavil v post z repom in glavo, predlagam težko debato v komentarjih.

Lahko noč.

Če je dobro za buša...

Kljub temu, ali pa ravno zato, ker pri nas obstaja določena tradicija socializma, ki je nesorazmerno povzdigovala kult dela, celo z idiotskimi delovnimi brigadami, je danes naša družba kar naenkrat zacementirano überstrukturirana.

Saj je lepo in učinkovito, če vsak dela samo tisto, za kar je poklican in izobražen, vseeno pa ni treba pretiravati. Še pred 15 leti so tudi naši direktorji za vikende vlivali plošče pri lastnih in hišah sorodnikov, danes pa je kar naenkrat že vsak pek gospod s kravato, ki se brani kot hudič križa, da si ja ne bi slučajno kdaj malo ročic umazal. Hja.

.

Glede na to, da gre bušijem zadnje dni malo za nohte, ko je Libby že lepo ovaden in se obeta zanimiv proces, ki zna v pravi luči prikazati tudi Cheneya in predvsem Karla Rowa, bom jaz zdaj malo buša hvalil.

.

Pustimo ob strani, koliko so bušiji krivi za švoh nasipe in katastrofalen odziv ob Katrini. Pustimo ob strani tudi to, da je šlo za staging, primerljiv s tistim, no, malce nesrečnim zmagoslavnim poskakovanjem na letalonosilki, v frajerski pilotski uniformi z močno obloženimi jajci, pred napisom Mission accomplished. Zanemarimo, da so za DIY prizor zaprli in z vojsko zavarovali del New Orleansa, pripeljali agragate in začasno vse lepo elektrificirali, da je vse stalo 750k$ in da buš in Laura v resnici nista kaj omembe vrednega zgradila.

Zanimivo je namreč to, da so buševi propagandisti ocenili, da bi taka akcija dobro izpadla.

Zdaj pa si predstavljajmo Janšo ali Drnovška, kako osebno, fizično, poganjata lopato po potresu v Posočju, ali, da bo bolj aktualno, kako osebno, fizično, celo z družicama, sanirata plazove po Zasavju. OK, brez družic.

Ni varjante.

V Sloveniji tega ne bi nihče razumel. Tu smo gospodje, delajo pa kvečjemu majstri, pa še ti čakajo na prvi trenutek, da smuknejo v kravato.

Na sliki: Laura, buš, tubajfors, OSB plošče.

Trendseterske ovce

Mobilna arhitektura (glej kolesa), lahka in enostavna konstrukcija, transparentna opna.

.

Ovce so pokazale, kako z domiselno fleksibilno arhitekturo izkoristiti nišo pri zemljiščih. Na nezazidljivi njivi so dale privleči hlevček na čudovito mesto, in uživajo. Ko ga bodo odpeljale drugam, bo ostalo polje brez brazgotin. Ovce pa so, resnici na ljubo, sklenile kompromis pri inštalacijah - njihov objekt je brez vode, elektrike in kabelske televizije.

.

Obstaja veliko trajno ali začasno nezazidljivih zemljišč, veliko parcel je blokiranih zaradi dolgotrajnih postopkov, v strnjenih pozidanih nizih je tu pa tam zapuščen prostor za plombo.

Ali bi na primer koga bolelo, če bi na 10 let blokirano parcelo za NUK2, v strogem središču Ljubljane, začasno postavili supermoderne lahke mobilne bivalne enote za študente?

Fotolov

Žal je ta sramotno zanič posnetek najboljša fotografija jastoga v naravnem okolju, kar sem jih to nedeljo uspel narediti s throw-away-trotlom Agfa Nemo za 3000SIT.

.

S takimi fotoaparati mi je že kdaj kaka fotografija približno uspela, res pa je da v pogojih, za kakršne so izdelani (do 1m globoko, vsaj 1m razdalje).

.

Že 2m globoko se pri teh aparatih ne da previti filma na naslednji posnetek, že dobrih 10m globoko pa se zaradi pritiska sproži sam. Lahko se tudi zgodi, kot se je tokrat, da v "vodotesno" ohišje vdre morje in je potem vse zarošeno in mokro...

.

Ker za moj dobri stari Canon G5 ne obstaja podvodno ohišje, bo treba čimprej ubost še en mali trotl digitalc. S podvodnim ohišjem.

.

Ker če se človek konec oktobra potaplja na dah in v uri in pol najde 2 jastoga - in ju ne poje, češ da se bo zadovoljil s fotografijami - si po mojem zasluži primernejše sredstvo, s katerim bi fotografije delal...

Plačaš 1, dobiš 4!

Tole zaradi denarja sicer ni vredno besed. Ampak naj bo, ker gre za princip.

Ker poganjam izključno najcenejše mašince, večkrat katero skurim. Pred časom sem se naučil, da je papirje dobro shraniti, ker človek lahko uveljavlja garancijo.

.

Za razliko od Bauhausa, ki mašinco vzame v popravilo, je v OBI-ju običaj, da ti ob najmanjši okvari dajo povsem novo, zapakirano.

.

Tale je četrta v seriji. 2 leti nazaj sem kupil eno 500 vatno, plave barve, za 6 jurjev. Ko sem uničil glavo, so mi takoj dali novo, enako. Kasneje sem skuril stikalo, in sem raje vzel malo drugačen model, 550 vatno, rumeno. Ko sem na izhodu pokazal papirje, mi je blagajničarka celo izplačala 1000 tolarjev razlike, ker so tedaj novo, močnejšo mašinco, prodajali po 5000 tolarjev. Zadnjič je tudi na tej crknilo stikalo za brezstopenjsko reguliranje hitrosti in nisem mogel več delati, pa sem jo z računom prinesel nazaj. Tokrat so prvič mašinco "vzeli v servis", ki je izgledal tako, da so me še isto popoldne prijazno klicali po telefonu, naj prevzamem novo. Dvignil sem jo 2 dni kasneje, in prodajalec me je zelo vljudno vprašal, če želim da mi za ta 2 dni podaljšajo garancijo, ampak da bo imel nekaj dela s papirji. Zahvalil sem se, da ni treba in tudi ugotovil, da je nova bormašinca močna 650W.

.

Poudariti moram, da strojčki ne crkujejo zaradi skritih napak, ampak izključno zaradi preobremenitev, za kakršne niso bili načrtovani. Taka bormašinca je zelo uporabna za šraufanje šraufov, saj zmore mnooogo več navora kot katerikoli "cordless drill" (14.4V: 13Nm, 18V:17Nm), prav pa pride celo za mešanje finega ometa.

V državi ptičje gripe

V soboto popoldne sva smuknila na morje, iz sončne Ljubljane direkt v dež. Pozno popoldne sem, v mrazu in grdih oblakih, prvič vstopil. Poleg vodne pištole ovešen še z otroškim podvodnim fotoaparatom za enkratno uporabo, čisto novo svetilko (dobil od d. za rojstni dan), nagajal mi je pa tudi nož - zlomil se je nosilec zgornjega paščka, in sem malo improviziral. Po dobri uri sem se v mraku privlekel na suho, ne da bi enkrat samkrat ustrelil.

.

V nedeljo je bilo vreme precej lepše, šla sva pa tudi na nek drug del obale. Enako ovešen sem se bolje ujel in se nadvse trudil do konca porabiti tisti fotoaparat. Baterija je zlata vreden pripomoček, posvetil sem v vsako luknjo.

Čvrsto odločen da dreka ne bom streljal, sem čakal na kapitalca, ki ga ni bilo. Vmes sem veselo fotografiral - med drugim nekaj dromij in kar dva jastoga. Nekako sem se že navadil, da pri potapljanju na dah zadnje čase pogosto najdevam jastoge. Tokrat sem se discipliniral in jim nisem težil - zadovoljil sem se s fotografiranjem in če bo kaj ratalo, bom seveda tu objavil.

.

V steni, pod luknjo drugega jastoga, ki sem ga občudoval vsaj pol ure, sem našel še eno polno luknjo. Zdelo se mi pa je, da ima ugor nekam majhno glavo, in sem malo kolebal. Nato sem vseeno sprožil (v dveh dneh edini strel) in ga z nekaj truda izvlekel. No, je bil kar bajsi. Dobri 2 kili! In 2kg mesa/življenje je pri morski hrani soliden rezultat.

.

Ta vikend je na hrvaškem zaradi ptičje gripe crknilo 6 labodov.

"Uzela ga magla"

Zakrožil je lično izdelan filmček. Nekateri ga bodo odpravili kot pamflet v službi teorij zarote.

.

Ampak če malce pomislim - čeprav je zadetek v Pentagon razumljivo nepriljubljena tema - o tem je bilo vseskozi objavljenih čudno malo informacij.

.

Je le bilo kaj drugega, ali pa je tisti Boeing preprosto izpuhtel?

Srce parajoče pričevanje

Ko se sprehodiš skozi ves objavljen material - od osebne predstavitve, poklicnih objav, do čisto družinskih fotografij - ti je jasno, da je gospod tipičen bloger. Da je gospod prvovrsten bloger po srcu in duši, ampak zaenkrat le potencialno in ne v praksi, je menda zgolj posledica nesrečnega naključja - da za stvar najbrž še ni slišal.

.

Gospod ki je znan vsaj po tem, da je soavtor znane uspešnice, je izredno pedanten, metodičen in iskren. S temi lastnostmi pa se na srečo ponaša tudi njegov obsežen opis, ki je predmet tega prispevka.

.

Preden uidete skozi link naj vas, potencialne graditelje hiš, opozorim, da si je povezavo dobro shraniti. Ker vas bo večkrat imelo, da si kaj ponovno preberete.

.

Tu je torej prvovrstno srce parajoče pričevanje graditelja slovenske hiše.

.

Iz besedila veje določena skepsa, skoraj obžalovanje. Ki ga avtor ob koncu izrecno zanika, pa vseeno.

Rezultat (hiša) vloženega truda nikakor ni vreden.

FAQ DIY

na sliki: vaš gostitelj po eni izmed osvežujočih DIY seans

*

• DIY me mika, ne vem pa če se spodobi, ker sem urejen(a) in izobražen(a).

Pravi moški se ne boji štemarce, rorcang in fazenprifra! Prava ženska se ne boji lopate, kele in špohtla!

• DIY me mika, ampak imam 2 levi roki.

Vsak hobi nekaj stane.

• DIY me mika, ampak ne vem če bi zmogel, saj nisem "mojster".

Mojster? Zidarji, keramičarji, fasaderji in parketarji so pocepali v osnovni šoli. Mizarji, vodovodarji in štromarji so pocepali v srednji. Če zmorejo oni, zmoreš zagotovo tudi ti! Če si napredoval od faze, na kateri je občepel kak majster, ne pomeni da z malo muje ne bi zmogel njegovega dela!

• DIY me mika, tudi spreten sem, pa ne vem če se splača.

No, če vzameš majstrov predračun, odšteješ razliko med materialom, ki bi ga uporabil on in najboljšim, ki ga kupiš s polnim ddv, in če preostanek razdeliš na dnevne obroke dela, ki jih še zmoreš, in če je rezultat 30.000SIT/dan, se ti vsekakor splača žrtvovati vikend ali celo dopust. Če je rezultat 10.000SIT/dan si na meji, in na zeleni veji, če sfolgaš po službi. Če je rezultat manj od 10.000/dan, gre za hobi. Kar pa ne pomeni, da se ne splača!

• DIY me mika, ampak nimam orodja. Mojster ima profesionalno orodje.

Praktično vse lahko narediš tudi s smešno poceni hobi orodjem, ki se od profesionalnega razlikuje predvsem po tem, da je izdelano manj solidno, za manjše in krajše obremenitve. Nič zato - trgovci dajo na poceni mašince 5let garancije! Shrani papirje v mapico! Skuriš mašino - zamenjajo brez besed!

• Katere so moje trgovine? Kam po kaj?

Tvoje trgovine so Bauhaus, OBI, Baumax in Merkur. Vsak trgovec med smešno poceni, reklamirane izdelke, skrije dražje artikle, ki se v vozičku radi znajdejo po inerciji. Tega nočeš, zato pred vsakim projektom obhodi vse trgovine, primerjaj cene in posnami smetano!

• Orodje - kaj bi skoraj moral imeti?

Vsak DIY fan bi skoraj moral imeti

kladivo, kombinirke, papagajke, ščipalke za ploščice, rorcange, ključe, gedore, inbus ključe, šraufencigre, baterijsko (14,4 ali 18V) bormašinco, nastavke filips in torx, manjše elektropnevmatsko kladivce, srednjetežko štemarco s sds vpetjem, svedre za les in železo, mešalni nastavek, sds dleto, špico in svedre za beton, ubodno žago, vibracijsko brusilko, tračno brusilko, ekscentrično brusilko, električni oblič, manjšo (plošče 115mm) in večjo (plošče 230mm) fleksarco, s pripadajočimi ploščami za kamen in železo, najbolje diamantnimi, zajeralno žago, manjšo stabilno cirkularko, ročno cirkularko, aligatorja, stabilno bormašino z jermenom, frezer, električni brusni kolut, primež, pištolo za silikonski kit, plinski brener, spone za les, kolekcijo dlet, špohtle, gladilke, zobato gladilko, pripravo za rezanje ploščic, olfa nože, fazenprifer, izolir trak, krep selotejp, armiran selotejp, jeklen perforiran trak, škarje za pločevino, nekaj kg cvekov, par 1000 šraufov, nekaj 100 plastičnih vložkov za beton, nekaj tulcev silikonskega in nekaj akrilnega kita, purpen, nekaj ajmrov, mrežic, penzlov in valjčkov za belit, kolekcijo različno zrnatih šmirgl papirjev, belo lepilo, cianokrilatno lepilo, nitro razredčilo, laneno volno, žago za železo, žago za veje, žago za drva in siporeks, tridelno alu lestev, mešalec betona, šajtrgo, kelo in fangl

- ne nujno v tem vrstnem redu, in ne nujno samo tega. Za tako osnovno kolekcijo mora pozabiti od pičlih 300, do solidnih 500 jurjev.

Seveda si DIY zanesenjak zbirko orodja dopolnjuje sproti - kdor bo začel z menjavo vtičnice, naj si zaenkrat kupi samo fazenprifer.

*

• Hey! With DIY I can have fun and save money at the sam time!

You bet!

* * *

(DIY - do it yourself - naredi sam)

Opaaa! #13

V Šmarju-Sap, točno nasproti tega, na drugi strani avtoceste, je zraslo zanimivo naselje. 6 enakih hiš gleda iz zelenja, na rahlo dvignjeni legi. Že z avtoceste padejo v oči velike steklene površine in nobel bakrene strehe.
Ker se tam mimo velikokrat vozim, sem naselje z zanimanjem opazoval med gradnjo. Zadnjič pa sem končno stopil pogledat malo bliže.

Prijetno sem bil presenečen ko se mi je potrdilo, da je naselje zasnovano s skrbjo za zasebnost atrijev! Kar je prava redkost. Dvoetažne hiše so odprte v lasten atrij in zaprte proti sosedu - v sosedov atrij je obrnjenih le nekaj neprozornih oken iz steklenih zidakov.

Hiše je narisal arhitekt Matej Vozlič (ljubljančani par Vozlič dobro poznamo; zaradi prenove nabrežja Ljubljanice med Tromostovjem in Šuštarskim mostom, skupaj z Dvornim trgom, in prenove Nazorjeve ulice, ki sta jo zaključila s tistim velikim grdim "stenskim pisoarjem", prislonjenim na frančiškansko cerkev, se ju je prijel vzdevek - mestna arhitekta).

S tlorisi in maketami se lahko seznanite z velikega plakata pred naseljem.

.

*

Torej, vsako racionalno naselje družinskih hiš z atriji, varnimi pred pogledi, si zasluži pohvalo. V konkretnem primeru pa se dobro s tem konča. Naselje namreč nedokončano in zapuščeno propada. Pojdimo po vrsti.

.

Investitor je neka firma sumljive provenience - ukvarja se namreč z izdajanjem literature za samopomoč in organiziranjem tečajev v slogu Mirka Zamernika.

.

Hiše, bodimo iskreni, so obupno grde. Grde bi bile tudi če bi bile dokončane, vseljene in vzdrževane. Nedokončane, zapuščene in zanemarjene pa so se hitro začele starati - in starajo se grdo.

Na sliki: dostop je rahlo problematičen, parkirnih mest bo premalo. Vsaka hiša ima 1 garažo - v območju, kjer gospodinjstvo za normalno funkcioniranje rabi 2-3 avtomobile.

.

Hiše so žrtev "želje po presežku" - tokrat ne malega človeka, ampak arhitekta. Formalizem pri oblikovanju lupine in detajlih nima pri racionalni zgoščeni enodružinski gradnji kaj iskati. Kdor si lahko privošči presežek, se bo raje odločil za klasično prostostoječo hišo.

.

Kombinacija bakra, surovega betona in belo pobarvanega lesa deluje hladno. Pogled iz hiše v atrij, usmerjen v betonski zid, žalostno.

Neprozorna, a prosojna okna bodo ponoči vsiljivo svetila v ritmu sosedov.

.

.

In še bistvena stvar. Dolge, zelo ozke hiše, so kompromis. Zasnova je, kar je sprejemljivo in celo hvalevredno, podrejena zagotavljanju zasebnosti atrijev. In to je zadovoljivo rešeno - atriji so varni pred pogledi. Se pravi, na papirju.

V resnici je pa tako: nad temi hišami je zrasla vrsta prostostoječih. In razgled skozi okna hiše na sliki kraljuje nad vsemi 6 atriji. In tega se ne da preprečiti, razen recimo z zastirko, visoko 7 metrov. Človek, ki bo za drag denar živel v kompromisu z napako, se bo celo življenje spraševal: "za koji kurac?".

Hiše prodajajo nedokončane za 55-60M. Vseljiva bi stala 70-80M. Da niso uspeli prodati še nobene, je vsaj toliko kot je žalostno, razumljivo.

.

Iz primera smo se naučili, da če je vse podrejeno enemu parametru in se ta spremeni, nastane problemček.

Sprememba

Na vprašanje, koliko prispevkov naj bo objavljenih na osnovni strani, je odgovorilo pičlih 27 bralcev.
8 vas pravi da 10, 7 da vsi, 7 da 28, 2 pravita da 1, dveh ne bi moglo manj zanimati, en pa je rekel da 100.

.

Kot šef bloga sem rezultat upošteval po svoji presoji - po novem bo na prvi strani objavljenih slabih 30 prispevkov, kar je trenutno dobra četrtina vseh. Menda se bo stvar reloadala malce hitreje.

.

Samo za vas je pa tu že nova anketa. Izbirate lahko med nasveti, ki sem jih bil deležen v zadnjem času.

Tokrat nisem blokiral IP naslovov, tako da lahko vsak glasuje kolikorkrat želi.

Na grmado!

Spomnim se, kako je ob koncu 80tih Mladina izhajala s počrnjenimi vrsticami, včasih pa so celo zaplenili celo naklado. Ampak famozni 133. člen KZ je preteklost.

.

Cenzura je zgrešen koncept - ljudje niso bebavi, da bi se odrekli tehtanju informacij, razmišljanju in opredeljevanju - in pristajali na usluge "posvečenih", da jim servirajo izključno prečiščene, "neškodljive" izvlečke.

Ali pač?

.

Trobilo Human Events Online je zadnjega maja objavilo famozni seznam 10 najbolj škodljivih knjig 19. in 20. stoletja. Z opozorilom da mislijo resno, si sami preberite duhovite obrazložitve (prevajat se mi ne da):

• Torej, The Kinsey Report je na 4. mestu!
• Democracy and Education Johna Deweya na petem, z utemeljitvijo, pozor:"He rejected traditional religion and moral absolutes. He disparaged schooling that focused on traditional character development and endowing children with hard knowledge, and encouraged the teaching of thinking “skills” instead. His views had great influence on the direction of American education--particularly in public schools--and helped nurture the Clinton generation."
• The Feminine Mystique Betty Friedan na 7., ker, pomislite: "She disparaged traditional stay-at-home motherhood as life in “a comfortable concentration camp”--a role that degraded women and denied them true fulfillment in life."
• The Course of Positive Philosophy Augusta Comta na 8., ker: "He coined the term “sociology.” He did so while theorizing that the human mind had developed beyond “theology” (a belief that there is a God who governs the universe), through “metaphysics” (in this case defined as the French revolutionaries’ reliance on abstract assertions of “rights” without a God), to “positivism,” in which man alone, through scientific observation, could determine the way things ought to be."
• General Theory of Employment, Interest and Money ekonomista, ki je pomagal ZDA iz depresije 30tih, Johna Maynarda Keynesa na 10., ker trdi: "When the business cycle threatens a contraction of industry, and thus of jobs, the government should run up deficits, borrowing and spending money to spur economic activity."

Častno omembo, na žalost brez obrazložitev, pa so si zaslužile med drugim knjige:

• On Liberty Johna Stuarta Milla na 14. mestu.
• The Origin of Species Charlesa Darwina na 18.
• Coming of Age in Samoa Margaret Mead na 21.
• Unsafe at Any Speed predsedniškega kandidata Ralpha Naderja na 22.
• Introduction to Psychoanalysis Sigmunda Freuda na 27.
• Descent of Man Charlesa Darwina na 30. mestu.

Sestavljanje tovrstnega seznama se mi zdi samo po sebi tako noro, da takega početja ne morem niti dobro zapopasti, kaj šele da bi njihov izbor hotel komentirati.

.

Naj pa vendarle opozorim, da lahko v urljih linkov na Amazon.com opazite tage Human Events!

Visokomoralni konzervativni dušebrižniki se ipak ne branijo dolarja, ki kapne od prodaje "najbolj škodljivih knjig"!

Nagravžno, vse skupaj.

60 let

Ob včerajšnji 60letnici severnokorejske komunistične partije ne morem da se ne bi spomnil te knjige. Drugi del biografije Kim Il Sunga, pisatelja Baik Bonga, s podnaslovom From Building Democratic Korea to Chullima Flight, ki je izšla pri založbi Dar Al-Talia v Bejrutu, Libanon, leta 1973, mi je prišel v roke na začetku 90tih, ko so v paničnem zagonu čistili police v javni upravi in knjižnice. Takrat je šlo v mlin na tisoče izjemnih del, sam pa sem poleg te uspel rešiti le še nekaj iz Zbranih del Edvarda Kardelja in eno tovariša Tita.
.

Posebej bi rad opozoril na to zadnjo, saj sem bil v 2. razredu osnovne šole, ko nam je tovarišica naložila da moramo prinesti vsak po eno knjigo o tovarišu Titu, javno izpostavljen in kregan. Stvar je toliko bolj krivična, ker je tovarišica ob predpostavki, da v vsak dom paše knjiga o tovarišu Titu domnevala, da sem pozabil narediti domačo nalogo - jaz pa sem bil v resnici nazmerjan tudi doma, češ zakaj naj bi kje imeli "abotni slavospev tistemu banditu".

.

No, Kim Il Sungova biografija mi je prišla zelo prav v 4. letniku srednje šole, za angleško domače branje. Norma je bila 10 strani na teden, jaz pa sem (ali pa ne) na teden prebral po 1 stran in potem profesorci vsakič ko sem prišel na vrsto iz glave razlagal o ideji Džuče.

.

Vidim, da je lepi trdo vezani knjigi priložena tudi tanka knjižica sineta Kim Jong Ila, z naslovom "On Correctly Understanding the Originalitv of Kimilsungism", s podnaslovom "Talk to Theoretical Propagandists of the Party, October 2, 1976", ki jo je izdala Foreign Languages Publishing House, Pyongyang, Korea, leta 1984.

.

Da ne bo nesporazuma, namesto 2. dela biografije Kim Il Sunga vam seveda priporočam prebrati A Gulag With Nukes.

Uh, uh #13

Se peljem zadnjič skoz Šmarje-Sap, pa opazim ta lep primer. Tipičen "parcelacijski urbanizem", značilen za slovenska naselja enodružinskih hiš, kjer je edino merilo 3 metre odmika od parcelnih mej, in tipična arhitektura modificiranih tipskih projektov. Opisa ne bom ponavljal, pri vseh "uh, uh" primerih gre za isto stvar.
Take grde, energetsko neučinkovite hiše, ki dvignjene za pol etaže skrivajo slaba stanovanja brez stika z dragim zemljiščem, in v katerih si zasebnost lahko zagotovite le s firnki, zunaj pa nikakor, se stare 25-30 let, skupaj s 600-800m2 zemlje, 10-20 km iz Ljubljane prodajajo po 35-50M.

.
Brez skrbi, enako slaba naselja najdemo tudi v Ameriki. Edina razlika med tem naseljem v predmestju Omahe v Nebraski, in zgornjim, je teža. Namesto po 150, tehtajo ameriške hiše skupaj s temelji po kakih 30 ton.
.

*

Kako naprej? Da bi ponavljali tuje napake, si ne moremo več privoščiti. Ne samo, da si absurdov parcelacijskega urbanizma, kakršen je območje Drexel hills v Philadelphiji, na naših dragocenih ravninah na srečo ne moremo niti zamisliti, za to ob 140.000 prostostoječih enodružinskih hišah, ki so po celi Sloveniji nastale od 70tih do danes, tudi ni nobenega razloga.
.

Namesto potratnih in duhamornih Lakewoodov, ki so sinonim za ameriško predmestje, ali zaprtih naselij, kakršno bo Brezovec, vidim rešitev v naseljih, ki jih najlepše opišem kot "nizko, gosto". Dopolnimo naša predmestja z domišljenimi naselji visoke gostote, s stanovanji z lastnimi vhodi in z zelenimi zasebnimi atriji. Tu pa se lahko največ naučimo od Švedov, Dancev in predvsem Nizozemcev.

Statistika

Statcounter sem namontiral konec aprila. Nastavljen je tako, da mojih klikov ne šteje, graf kaže vse druge. Če del pri oktobru pomnožimo s 6, se tendenca lepo potrdi.

.

Hitcounter beleži pageloads, razen pri meni, kjer šteje visits. K številki na dnu strani sem prispeval približno četrtino, kar je do neke mere opravičljivo, ker imam pač nekaj opravka z vsakim prispevkom. Delež mojih zadetkov pa se postopno manjša.

Sedaj smo nekako v območju 3k pageloads/mesec, septembra je blo povprečje okrog 100/dan. Včerajšna bera je npr 173/79/32, današnja 176/88/38, jutrišnja pa 203/89/25 (op. kasneje), moji kliki niso všteti.

Kaka tretjina bralcev sem zaide po nesreči. Med njimi so tudi taki:

- guglal je "riba ugor"

- iz Kuvajta je guglal "fasadne boje"

- nešteto jih išče "tipski projekt", "montažna hiša" in "Koran"

- nemalo jih nasede na "feng shui"

- Jordanec je guglal "opaaa"

- najbolj smešni so Slovaki in Poljaki, ampak se ne spomnim več

- ne smemo pa pozabiti na tiste, ki guglajo "lepa slika" in "olje na platnu"

Iz stopnje rasti se vidi, da se določen del teh "prime". Številke so še vedno sramotno nizke, ampak verjamem da za blog v slovenščini, ki ni del klikajočega krožka sošolcev ampak se prebija samostojno, korektne. Res je pa, da bi mi bila ljubša od premega sorazmerja - eksponentna rast. Na 20 000 zadetkov na uro bo skratka treba še malo počakati.

Uh, uh #12

.

Prizidek pri vasi Gomila.

.

.

.

Torej, ahem:

.

what were you thinking!

Odmevi

Par dni nazaj me zjutraj zbudi tale Mrkaićeva kolumna (kazalo Financ mi vsako jutro dostavijo v predal). Tokrat precej brezvezen članek je zasnoval okoli:

.

"...let's not start sucking each others dicks...",

.

kar je kake 3 mesece sijalo z mojega tagboarda! Stvar so pred kratkim izrinile druge neumnosti, menda je pri dnu v dokaz ostal le še Bojev komentar.

.

*

Ob tem ne morem da ne bi omenil Arturja Šterna (to je tisti stilske preobrazbe močno potreben kolumnist One, ki se je zavestno odločil živeti krepko pod svojimi sposobnostmi). Ta je pa 14 dni po tem, ko sem objavil tole, zasnoval svoj članek okoli Petrovega načela. Linka ni, ker konkretne kolumne v arhivu delo.si ni(sem našel, iz inata pa jo je našel crni, ki ne dobi zahvale, ker se lahko kopa v zmagoslavju/ op.p)

.

*

Oboje me navdaja z nekakšnim nelagodjem. Precej verjetno je, da tega ubogega bloga nihče od njiju ne bere, pa vendar, gre za princip - jaz sem bil prej!

Pets

Debeli pes je povsem odvisen od nas. Treba ga je voditi na sprehod in mu v trgovini kupovat hrano.
Mačka je bolj samostojna - živi nekako vmes med našo in sosedovo hišo Ampak še vedno računa na del pasjih briketov. Miši in ptiče sicer nosi kazat, jih pa ne je.
Ampak če je lepa živalca povsem divja, še ne pomeni da je škodljivec. Na našem orehu je 5 veveric. Tretjina pridelka pa ostane za potico.