Državni udar

Padli za svobodo

.

Bistvo pasje afere ni v procesnih podrobnostih vrnitve nevarnih štirinožcev lastniku.

.

Kužki so žrtvovali svoja življenja,

da bi opozorili na to, da so žrtev dolgoletnega sistematičnega posiljevanja, da je elita

izgubila stik z realnostjo, da je celotna družba

talec takih in drugačnih omrežij in da je

medijska scena podvržena cenzuri.

.

Življenja so žrtvovali, da so pokazali, da je Slovenija gnila.

Ampak niso umrli zaman - odslej bo marsikaj drugače.

.

Dildomafija proti plebsu

.

Včeraj je minister Pogačnik odstopil. To mi ni všeč, ker nas je s tem prikrajšal za parlamentarno razpravo o interpelaciji. Smo pa seveda vsi slišali Pahorja, da bomo zadevam kljub temu prišli do dna - in treba ga je seveda držati za jezik.

No, razprave o interpelaciji pravzaprav ne bom pogrešal. To bi bil teater s figo v žepu. V početju SLS in SDS, to je preveč očitno - ni bilo pravega žara. Še največ ga je bilo pri Jelinčiču, ampak ta je vmes že javno priznal, da se mu zdi podmizno mešetarjenje z glasovi SNS nekaj normalnega - četudi bi torej tole zadevo kazensko preživel, bi moral biti politično mrtev.

Žerjav se zdi poštenjak - najbrž najprej niti sam ni vedel, da je bila v zadevo Baričevič globoko vpletena SLS (Sonja Bukovec, Deja Baričevič - pa tudi za Vido Čadonič Špelič se zdi, da je od začetka igrala po tistem konspirativnem planu) - ampak žar ga je hitro minil.

Težko bi bilo tudi ne opaziti očitne zadržanosti sicer precej bolj zagnane vodilne stranke opozicije. Tudi Janša je čudno dolgo molčal. Interpelacijo SLS je podprl precej mencavo.

.

Čeprav je Školjčeva shema nastala kot del kampanje LDS za ublažitev škode, je vseeno uporabna (če zanemarimo čudna razmerja v velikosti fotografij). Hobotnica se razprostira široko, nikakor ni omejena na nominalno levico. Nekaj pa vseeno manjka.

18.2. je Barsos sklical tiskovno konferenco, kjer je zavrnil kakršnokoli povezavo z afero Baričevič. Pazi zdaj to - PR performance so izvedli v galeriji Equrna. Nobena skrivnost ni, da Equrna pripada dinastiji Brejc - Virant, povezave s SDS in Zborom za republiko ni težko najti. Stvar me je, priznam, precej začudila - nekako ni v navadi, da bi v Equrni gostili tiskovne konference zasebnih podjetij. Glede na občutljivost dildomafijske afere enostavno ne razumem, kaj se je bilo Equrni treba vpletati v zadevo. Lahko pa to dovolj razločno berem kot navodilo SDS bazi: "Ne vtikajte se v pasjo zadevo!"

.

Afera Dildomafija je razkrila, da je Slovenija talec omrežij. Da pravila ne veljajo za vse enako. Da ne obstajata leva in desna elita (spomnil sem se nekega Franeta Adama), ampak ena sama politično-gospodarska elita - in plebs. Da so mediji navajeni plesati po šepetu močnih PR agencij in drugih lobistov. In da je celotna politika v krču, v pat poziciji.

Politična elita se pri nas sploh ne obnavlja - v glavnem 20 let gledamo ista imena. V vseh možnih kombinacijah smo jih že videli, nekateri so zamenjali po 5 strank, vsak je že z vsakim nečistoval, koaliral ali vsaj koitirali. Ne govorim o strukturiranju nominalne levice in desnice - duhoviteži prestopajo med bloki! Pucko je le eden, ampak puckov je nešteto.

Po 20 letih burne tranzicije - tile eni in isti obrazi vsi o vseh vse vedo. Nobena afera se ni razčistila - zapor sta videla le tisti Danilo K, ki ga je izvlekel Drni, in Šuštar, ki so ga slučajno dobili z roko v marmeladi. Nihče nima interesa, da bi se kaj razčistilo - raje si grehe beležijo v skrivne zapiske in dopolnjujejo kartoteke. En drugega imajo v šahu in to je edina garancija miru - povsem enako, kot svetovni mir zagotavlja jedrski arzenal velesil. Da je to konec parlamentarne demokracije, nikogar ne skrbi. Razmerje med nominalno levico in desnico, pa med kakršnokoli kombinacijo pozicije in opozicije - že davno ni več iskreno. Če se kompletna politična nomenklatura pod mizo medsebojno drži za goltance, parlamentarna demokracija ne more funkcionirati. Vse, kar vidimo, je farsa. Zares se trguje le pod mizo.

.

Naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha!

.

Ker so, resnično se zdi, vsi pokvarjeni, se je v naši močvari vsak poskus razčiščevanja velikega kriminala končal s tovrstnim sklicevanjem na Sveto pismo. In še jaz se križam, ko berem današnje forume.

Jasno je, da KK ni nobena devica - marsikaj bo morala še pojasniti. Ampak dokler nasedamo na zgovarjanje na vezano trgovino: "Kako boš ti mene - poglej se, jaz bi moral tebe!", se ne bo nič premaknilo. Ja, bolje bi bilo, če bi se stvari raziskale že kdaj prej - ampak to ne pomeni, da katerekoli posamezne zadeve ne bi smeli presojati neodvisno od vseh drugih in izključno glede na zakonitost. Če je vsa tista teatralnost Čiste lopate zvodenela brez epiloga, ne pomeni, da mora tudi ta! Pa naj se začne z Južno, čeprav je "Janšev"! Pa naj se začne z Jelinčičem, čeprav je rekel, da ni član Dildomafije! So what - to in to je kaznivo, plačaj!

Če se pa kdorkoli spomni še kogarkoli ali česarkoli drugega, naj prijavi, naj se razišče. Konec vezane trgovine!

.

Glasovi in nepremičnine - dobra roba!

.

V akciji Prijatelj - Pogačnik - Jelinčič je prišlo na dan, da je na določen način trgovati s poslanskimi glasovi in nepremičninami - kaznivo. Nešteto podobnih primerov se spomnim, ki so se končali brez epiloga, celo brez ovadb, zato je stvar izjemno poučna. Ampak če se končno uveljavljajo standardi, lahko skozi novo prizmo presojamo marsikaj.

Nekoč je direktor Stanovanjskega sklada Edvard Oven v času mandata čudno obogatel, pa nikome ništa. Nekoč je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Milojka Kolar čudovito trgovala z zemljo izolske bolnice - pa nikome ništa. Nekoč se je zdelo, da so razkrinkali mafijske posle SLS pri trgovanju s parcelami Sklada kmetijskih zemljišč - pa so ovadbo Marje Majer Cuk čudežno zavrgli. ...

Najdražje avtoceste na svetu imamo - pa se kobajagi ni niti enkrat zgodilo, da bi razni funkcionarčki zastonj kupili zemljo, nato pa čeznjo zlobirali potek trase in si omastili prste z odškodninami... Naša Primorska je kot iz škatlice - in enkrat samkrat se ni zgodilo, da bi ugledni omreženec praktično zastonj od občine kupil parcelo s podrtijo, katere vrednost bi se čez noč postoterila... Res, fajn se mamo.

.

Ampak ker nas je Policija končno naučila, kaj je narobe, lahko s pridobljenim znanjem nekaj konkretnih zadev podrobneje pogledamo.

Narobe je poceni kupovati in drago prodajati za znanega naročnika, so oznanili Prijatelju. No, leta 1994 je tiskarna Ljudske pravice dala naprodaj svojo stavbo, ampak država je ni kupila, ker je ekspertiza, ki jo je pripravil prof. dr. Roko Žarnič iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, danes minister za okolje, pokazala, da zaradi potresne neustreznosti ni primerna za selitev Pravne fakultete. Stavbo je za 13,3M dojčmark kupil nek Center za gospodarsko svetovanje. Nato je senat Pravne fakultete v dogovoru z Gabrovim Ministrstvom za šolstvo in šport dal pobudo, da se stavba kupi in vlada je junija 1996 sprejela sklep, da bo kupila stavbo od Centra. Nakupna cena je znašala okrog 18 milijonov nemških mark ali za 4,7 milijona več kot malo prej (36 % več) - in nikome ništa.

Narobe je nenačelno trgovati s poslanskimi glasovi, so oznanili Jelinčiču. No, leta 1996 je nominalna desnica zmagala na parlamentarnih volitvah, ampak ker je kao samoumevno (!?), da se poslanca manjšin prištejeta k nominalni levici, je za Drnovškovo vlado zadoščal prestop nekega Cirila Pucka. Pazi, iz SKD v LDS! Iz enega bloka v drugega! Nakup Pucka je v posmeh izidu volitev - omogočil levo vlado! Pazi, ni šlo za obljubo parcele za gradnjo piramide - šlo je za vladni mandat v času tranzicije! In nikome ništa.

Ampak zanimiv je tudi čisto svež primer - v aktualni koalicijski pogodbi, celo v programu, s katerim so zmagali na volitvah, piše, da bodo ukinili možnost dvojnega, župansko-poslanskega funkcionarstva. Pazi - s tem programom so bili izvoljeni. Pazi - pred glasovanjem so se prešteli, glede na javno zatrjevanje bi morali stvar izglasovati! Pa je niso. Večina poslancev županov je v zameno za lastno korist - zlorabila same sebe. V notranjih bitkah teh junakov koalicije - so župani podkupili poslance. Vsak teh poslancev-županov je prodal svoj drugače deklarirani poslanski glas - svojemu osebnemu županskemu interesu. Policija tu ne potrebuje prisluhov - trgovina je povsem na dlani! I nikome ništa.

.

Dovolj je žoganja!

.

Nehajmo govoriti o "naših" in "vaših". Dobro, na začetku tranzicije mi je bil Omanov idealizem: "Ni važno, če je pismen - glavno je, da je naš," simpatičen. Ampak Slovenija je 20 let kasneje že stara kurba. Neštetokrat posiljena, na vse načine, v vseh možnih kombinacijah. Potrebna... No, potrebna je predvsem korenite prenove. Nategovanje obraza in pumpanje sala ne bo dovolj - zdraviti je treba kronične bolezni.

Politika je pri nas delovala kot toleriranje fevdov. In končno se zdi, da je ta tabu padel. Nihče ne sme biti nedotakljiv. Tisti, ki zasedajo položaje, kjer se sprejemajo vplivne odločitve, pa morajo biti skrajno nadzorovani.

Res je, LDS kontrolira 2 državotvorna resorja, pravosodje in notranje zadeve, kar ni higienično. Po forumih je zato zadnje akcije Policije, opazil sem, popularno opisovati kot osebno maščevanje Katarine Kresal. Še več - Jelinčiča naenkrat lahkotno predstavljajo kot nekakšnega absolutnega pozitivca, ki je nedolžna žrtev njene zarote. Kar je debilno - tip je vendar pod mizo Pogačniku prodajal vse, za kar se je javno zavzemal, a ne. In strah, da je Policija talec LDS, je po moje odveč. Tudi če se je tako začelo - je duh ušel iz steklenice.

Ne le, da se za goltance ne držijo več pod, ampak nad mizo (Jelinčič in KK bosta vsaj nekaj časa obračunavala javno in odkrito) - padli so tabuji in klima v družbi se je spremenila. Ljudje so postali pozorni, novinarji so se naenkrat prebudili - zdi se, da se v družbi spet končno vzpostavljajo prave vrednote. Policija, sploh okrepljena z dobro plačanimi kriminalisti iz FBI - se bo, ali pa se že začenja obnašati drugače. Slej ko prej bo odrekla pokornost politiki, nehala bo iskati podmizne kravje kupčije. In nagradne bonuse začela iskati v ugledu pred ljudstvom. Res.

.

Iz tele politične krize, krize odsotnosti vrednot in sprevržene morale - nas lahko spravi le delovanje inštitucij pravne države. Ne politika - ampak avtonomija nadzornih inštitucij. Nadzor mora biti oster, brezobziren. Nadzorne inštitucije morajo politični nomenklaturi zrasti čez glavo.

Zato sem vdor organov represije v slovenski Parlament spremljal z naklonjenostjo. Ni kaj - tako globoko smo zabredli, da mora politične kulture, osnovnih norm parlamentarne demokracije - Parlament naučiti Policija.

Stvar ima le eno lepotno napakico. Kadar kje po svetu nadzor nad državo prevzame organ represije, temu rečemo - državni udar.

(Tudi na Vesti)