Odvzem!

Zgodilo se je ravnokar, z d. sva se vračala iz mesta, spotoma sem tankal na tisti skoz odprti pumpi na Celovški, dam kartico, vtipkam kodo, pa mi stric reče: vzeti vam moram kartico.

?

Običajno poslujem kake 0.5M v minusu, odkar pa stanovanje rihtava manj intenzivno, se mi je nehote nabralo nekaj plusa, na kar se ne morem navadit. Me spremlja nek neprijeten občutek; po izidu tiste knjige si ne bi nikoli odpustil, če mi ne bi uspelo umreti v bankrotu. Nekaj se je moralo zgoditi.

.

- Kako vzeti?

- Poglejte, tu piše odvzem kartice, mi pokaže račun.

- Ampak tu gor je 309 jurjev plusa! (prejšnji večer sem dvignil 7 jurjev na bankmašini na Mestnem trgu, pa sem si zapomnil)

- Kartica je last banke, banka je sporočila da jo moram vzeti; kako boste poravnali račun?

Da bi mi kartico preprosto dal nazaj, ni bilo opcija. Mu dam eurocard, podpišem.

- A mi boste eurocard tud vzel?

- (tišina)

- Pa ne morte mi kr tko vzet dobre kartice, pa še polne! A dobim vsaj kak papir, potrdilo?

Postavi veliko rumeno tablo Stopite k naslednjemu okencu. Piše potrdilo, zadaj se zbira vrsta, potem se prestavijo, kaj se dogaja?, izgledam kot kriminalec, začopaten. Čez 10 minut mu je uspelo prepisat podatke s kartice, mi da zanikrn papirček, da ni on kriv, pa lahko noč.

.

Doma pokličem Teledom, povem za kaj gre in vprašanje: "ste včeraj ali danes dvignili denar z bankomata na Mestnem trgu" me reši negotovosti. So našli kamero, pa vse blokirali. Novo dobim v 10 dneh, vmes da lahko dvigujem s knjižico (oh, super).

Preverim še stanje, je še vse gor. Pa za vsak slučaj vprašam, če bi mi kdo kartico spraznil in bi se dalo dokazati, ali bi mi oni pokrili škodo?, ja, da bi.

.

No, tistih fičnkov se bomo seveda čimprej znebili.

Lahko noč.

Dromija

Čeprav sem imel od nekdaj največ opravka s tistimi drugimi, prej opisanimi, je moja najljubša rakovica dromija. Včasih, ko je bil rezervat Fažanski kanal še vreden svojega imena, jih je bilo precej, pa sem tudi sam, še mali, kakšno staknil. Potem so počasi skoraj izginile, kot nekoč pogosta bonelija (bonelia viridis) in bradavičasti kozolnjak (fallusia fallusia). Zdaj pa z veseljem ugotavljam, da si je populacija te izredno simpatične, ogrožene živalce, opomogla. Malo višje sicer, od Barbarige proti Balam. Sem jih prejšnji teden našel vsaj 10.

.

Dromia vulgaris je velika, čokata rakovica. Brez problema tehta pol kile. In kosmata je, zelo, tudi po hrbtu, trebuhu in nogah, povsod. Pa oči ima čisto skupaj, kar pri rakovicah drugače ni navada. Pa obe klešči ima enaki, kar je še bolj nenavadno. Druge rakovice majo na levi nekaj kot škarje in na desni nekaj kot za tret orehe. Dromija pa ima močni, zrcalno enaki, kombinirani klešči. In edino kar na tej živali ni kosmato, so živo roza porcelanaste zobate konice klešč, kot kak papagajski kljun.

.

Posebej značilno zanjo pa je, da na hrbtu prenaša pomarančasto spužvo. Zadnji par nog ima prilagojen posebej za ta namen in obrnjen na hrbet. In popolna simbioza s to spužvo, ki je leno in miroljubno žival pripeljala skozi evolucijo, jo danes najbolj jebe. Ker take vrste mimikrija žari kot semafor. In rakovica, ki je po naravi rjavo mat kosmata, povsem neopazna, s tem dodatkom na hrbtu nase opozori vsakega kekca z masko.

Ljudje, ne teh krasnih bitij jest!

Večerje za dva

Na morju se spodobi želodec prepustiti lovskemu nagonu.

.

.

.

.

- velika rakovica, kuhana

- 3 lumbraki in pirka, pečeni v ponvi (česen, peteršilj, beli poper)

- solata (paradajz, kumara, črne olive, olivno olje)

.

.
- 4 velike rakovice, kuhane
- vrana, škrpoč, špar in mala škarpena, pečeni v ponvi (česen, peteršilj, beli poper)
- 2 sipi v solati (česen, paradajz, kumara, črne olive, olivno olje, peteršilj)
.
.

.

.
.
- 2 veliki rakovici, kuhani
- 2 cipla, vrana in škrpoč, pečeni v ponvi (česen, peteršilj beli poper)
- solata (paradajz, kumara, črne olive, olivno olje)

.

.

.
.
- 2 veliki rakovici, kuhani
- 3 cipli in škrpoč, pečeni v ponvi (česen, peteršilj, beli poper)
- sipa v solati (česen, peteršilj, paradajz, kumara, črne olive, olivno olje)

.

.

Potem greš pa enkrat iz principa ven jest morsko hrano, ker bi rad hrvatom pustil nekaj denarja, pa te nategnejo za 300 kun, pa ti še v obraz povejo da so te nategnili, da pač vse po vrsti nategujejo, pa se jim čudiš, pa se jim smejiš.

Rakovice

Prejšnji teden sva vsak dan zmazala po 2 taki za predjed. Na začetku po 4, ampak predolgo traja lupit.
Fajn se mi zdi, če nardiš domačo nalogo, preštudiraš zemljevid in rečeš: tukaj. Ponavadi je z obale težje dostopno, ampak se vse da zimprovizirat. In če je, ko pogledaš pod vodo, vse po planu - nedotaknjeno in živo.

.

Ker take rakovice nimajo omembe vrednih naravnih sovražnikov, razen takih kot sem jaz, lahko, kjer takih ni, precej zrasejo. Tako gosto naseljenih, predvsem pa tako gajstnih, samozavestnih, napadalnih, prebrisanih, in toliko velikih, ne pomnim. Po tem ko sem odkril, da prav vsaka prileze iz luknje, če ji pred nosom pomahaš z ribico, je postalo naravnost prelahko. Komur pa je prelahko, postane lahkomiseln. In potem, o sramota, mi je uspelo eni majhni vtaknit prst med klešče, kar ne vem če se mi je v življenju 5x zgodilo (in prvo tako rakovico sem snel pri 7 letih!). Se je mal zanohtalo, je mal tekla kri.

Kolesarski izlet

Popoldne sva naredila tole turo. Izbrala sva jo zaradi najboljšega razmerja med atraktivnostjo in težavnostjo. Pri sestopu sva zgrešila Petrovo Brdo, tako da sva pristala v Podbrdu in sva morala 730m dodati še 300m višinske razlike. Tako da je bilo ravno prav. Razgled z vrha Bače je v resnici tak kot piše.

.

Gorsko kolesarske ture so zlata vreden, izjemen blog. Ampak drugič si bo treba sprintat zemljevid.

Gorenjska kura

Jastog (hrvaško hlap, Hrvati rečejo jastog rarogu) je nesporno kralj morja. Jadranski jastog je res plemenita žival, v modrovijolični opravi ki prehaja v svetli oker, posut s temnimi marogami, z rdečimi tipalkami. Nikakor se ga ne da zamenjati s klavrnimi črnimi gojenimi jastogi z mehkimi oklepi, iz zahodnega Sredozemlja ali iz Kanade (pripeljejo jih z letalom), ki so v naših ribarnicah po 5 jurjev. Jadranski je čvrst, kamnit in nezamenljivo živo obarvan, in seveda po 10, 12 jurjev, če ga majo. Seveda se velike rake kupuje žive - zato majo v ribarnicah akvarije.

.

Od malega sem si to čudo narave želel videti v živo, v naravnem okolju. Od malega se mi je zdelo samoumevno, da se jastoga vidi le s flašo. Zgodilo se je pri 16tih, z DRM potaplajči.

Seveda je jasno, da se s flašo samo gleda. Tako loviti je nemoralno, boj je neenak.

.

Svojega prvega sem snel na dah. Na Kornatih je ena krasna marina, Piškera, na otočku Panitula vela. Bilo je eno lepo jadranje. S pomožnim čolničkom smo zaveslali na zunanjo stran otočka, kjer je stena do globine 110 m, da malo pogledamo. Kakih 5m globoko smo našli zataknjeno malo rdečo bojico, privezano na špago iz globine. Pa smo malo vlekli in povlekli 65 m špage, na koncu pa vršo, polno. Itak ne boste verjeli, pa vseeno, obstaja 8 živih prič: v vrši so bili meter dolg ugor, srednjevelika hobotnica, en manjši skalni rakec in tričetrtkilski jastog. Etični premislek: nekdo je v nacionalnem parku nastavil vršo na črno - torej jo pravtako lahko spraznimo tudi naključni najditelji. Vzeli smo si ugorja (po napornem davljenju - ima velika usta) in jastoga, drugo pa lepo spustili nazaj in se hitro spokali. Ta slika je stara torej, khm, 10 let. Poimenoval sem ga Jože. Bil je zelo dober.

.

Lani septembra pa najdem enega čisto malega nekje med Fažano in Rovinjem, ne povem bolj točno, v luknji smešnih 6 m globoko. Kdo bi si mislil. In potem oktobra, na koncu Kamenjaka, v luknji pri dnu stene, 15m globoko, enega precej večjega. Rad si predstavljam kako je pod vodo izgledalo pred 100, al pa vsaj pred 30 leti. Menda je bilo velikih, še neboječih rib vse polno, pa jastog v vsaki danes prazni luknji. Se je začelo spreminjat na bolje?

.

Zadnjič pa spet enega opazim. Spet na tem najmanj obljudenem delu Z Istre, med Rovinjem in Fažano, pod skalo, samo 6m globoko, ko sem sistematično iskal rakovice. Sem ga hodil gledat dokler se ni dokončno skril. Pa sem se vrnil čez 3 ure, pa luknja še vedno prazna. Pa sem vzel malo črev eni ribi ki sem jo šicnil za večerjo, jih napičil na vilco in to postavil pred luknjo. In je prilezel, izpod nasproti ležeče skale, veličastno. To je res adrenalinski šok, jastoga doživet. To je kot ena parna lokomotiva, vse se premika, konce nožic ima razcepljene v škarje, pod repom migetajo škrge, pari rdečih tipalk vohljajo, pri glavi pa gomazijo kompleksna ustna podajala. Ampak pri vsem tem lebdi lahkotno kot sodobni maglev vlak. Spredaj lebdi veličasten par klešč, srhljivo nepremično, vse drugo mu sledi kot prikolica.

Na vsak način sem ga hotel dobit - nikakor ne za v lonec, premajhnega; samo potežkat, pobožat, preštudirat in izpustit, res. Ko je prilezel dovolj ven, sem ga z vrha, od zadaj, poskušal zgrabit, pa se je v trenutku z repom katapultiral v rikverc, tako da sem po nesreči zgrabil levo kleščo, pa naenkrat ni bilo nobenega odpora, nobenega boja, pa vidim da držim njegovo levo roko, škarje, v svoji. Raki lahko klešče, če je huda sila, odvržejo. Si brez noža roko amputirajo. Kdor je kdaj ubil rakovico s kuhanjem ve, kako jim včasih klešče kar odnese. In če rak vzrok svoje žrtve preživi, se mu okončina po večkratni levitvi povsem obnovi. Kar je prav tako težko doumljivo. In slaba tolažba. Ker če bi to slutil, mu res ne bi težil. Bi se naredil da ga nisem opazil. Zdaj je vse slaba tolažba. Upam da se bo prebil, enorok.

.

Nekoč je nekdo prišel na obisk h gorenjcem, pa so ga pogostili, kot se spodobi, s hrustjavim kurjim bedrcem. Pa je ob slovesu vseeno plaho vprašal, če je tista njihova kokoška, vsa v povojih, ki se po dvorišču muči z berglami, kaj bolna. Pa so mu rekli: Veste kaj, zarad vas pa res naumo cele kure fental.

In tako se je v kruti igri usode podobno zgodilo z nekim nesrečnim istrskim jastogom. Tisto kleščo sva skuhala z rakovicami, barve so izginile v rdečkasto, in potem sva vse pojedla.

Jastog, kako je to dobra hrana!

Lahko noč.

Prijetno popoldne

Popoldne me je D. klicala iz gozda,
naj pridem s košaro.
Naletela je na letos prve
šmarnogorske jurčke.
.
Prišel sem s fotoaparatom.
Bilo jih je 39. .

.

Zvečer pa v Križankah

Manhattan Transfer.

.

.

Zelo prijetno.

.

Seveda pa greva zjutraj za par dni na morje - bil je že skrajni čas.

Lahko noč.

And what do people say?

Opaaa! #8

Vzorčne hiše

.

Proizvajalci montažnih hiš zelo radi postavljajo vzorčne hiše, kjer sprejemajo potencialne kupce, jim pustijo da vse preverijo, in jih zasujejo s prospekti. Taka oblika marketinga je zelo pogosta in dokaj uspešna - ker gre za življenjsko investicijo, so kupci zahtevni, radovedni in radi pridejo.

Mnogo več obiska kot pri posameznih hišah pa dosežejo v vzorčnih naseljih, kjer se na enem mestu primerljivo predstavi konkurenca. V Avstriji je 8 večjih Musterhausparkov. Največji v Evropi je dunajski Blue Lagune, kjer 46 firm razstavlja 85 hiš! Na dunaju je še Oberlaa, s 26 hišami. Vzorčna naselja so še v Linzu (Haidpark), St. Poltnu, Innsbrucku (Musterhausgelande), Eugendorfu, Celovcu (FHZ) in Gradcu.

.

Musterhauspark Graz je zraven parkirišča Ikee, točno pod stebrom z velikim napisom Ikea. Formalno je to sicer v Avstriji, ampak Graz z Ikeo je v bistvu naš.

Seveda je to tipična dežela palčkov, s kičastimi hišicami, potkami, ribniki in skalnjaki, po avstrijsko hiperurejena. Mene take stvari precej odbijajo, ampak, pazi, tam sta tudi 2 dobri hiši! Torej se da!

.

Wohnbox

Tale kesonček s 23 m2 neto je, evo, da si rečeš: opaaa! Sploh v kontekstu naselja.

.

wigo.passiv.plus

Tudi ta družinska hiša precej izstopa in izgleda kot nekaj, v čemer bi se dalo živeti. Pripada ji lična mala depandansa, kesonček podoben prejšnjemu.

.

Uh, uh #7

Vzorčne hiše

Takole so napovedali leta 1999:

"Na zemljišču Gradbenega centra Slovenije na Dimičevi 9 v Ljubljani postavljajo vzorčne montažne hiše podjetij Marles Hiše d.o.o., Jelovica Lesna industrija d.d. in Lumar hiše d.o.o. Obiskovalci Gradbenega centra bodo tako lahko na enem mestu primerjali izdelke treh največjih slovenskih izdelovalcev montažnih hiš. Projekt postavitve vzorčnih montažnih hiš si je zastavil Gradbeni inštitut ZRMK ob 50. obletnici svojega delovanja, njihovo slovesno odprtje pa bo predvidoma 27. oktobra v sklopu prireditev ob proslavitvi obletnice inštituta."

Na sliki: puščica kaže, kam so se to naselje namenili postaviti. Tako je, točno za Esmeraldo (SVA), stavbo GZS, največjim dosežkom sodobne slovenske arhitekture. Kmalu so zasadili lopate in hitro zmontirali nekaj hiš, eno lepšo od druge, pravi Disneyland. Komplet s firnki, palčki in bazenčki.

.

Vidite, po petih letih pa izgleda takole.

Hiše, ki so jih postavili z namenom, da bi prepričali kupce kako so trdne in trajne, so v petih letih izpuhtele. Na zemljišču Gradbenega inštituta ZRMK, ki naj bi bdel nad kakovostjo gradnje v Sloveniji, vlada opustošenje. Naselje vzorčnih montažnih hiš, ki ga še vedno označuje tabla na povešenih vratih, je usrano in zanemarjeno.
Za lahkimi, a trdnimi hišami, ki so izpuhtele, so ostali težki, a trajni betonski temelji. Travica se je spremenila v plevel, grmički so odšli, bazenčki so prazni. Razen seveda nekaj cm rjave smrdljive brozge, v kateri še žab ni.
Iz temeljev štrlijo ostanki napeljav, tu pa tam je prilepljena še kakšna ploščica.

Ostala je le ena hiša, s stebri okrog vhoda, z belimi križi v oknih, z muslimansko štirikapno streho iz katere štrlijo velike frčade s čopi. Tale model, malo modificiran. Na vratih piše, da je ogled hiše možen še do 1.7.2005.

V ozadju pa dominira zelenkasta pisarniška fasada Esmeralde, nadrealistično.

Čudno sporočilo nam pošilja Gradbeni inštitut ZRMK, čudno sporočilo naši vrli proizvajalci: "Ne kupujte naših hiš, vidite, to je vse skupaj eno sranje. Poglejte", nam pravijo: "če je že naše izložbeno, reklamno, vzorčno naselje tako u kurcu, kakšno hišo, mislite, bomo šele vam dostavili za tistih 100.000 eurov?"

.

Lahko noč.

2005

Za ilustracijo k prejšnjemu tekstu:

• "Sodobna" hiša Marles, model Vila, leta 2005.
• Sodoben Mercedes S leta 2005.

1924

Za ilustracijo k prejšnjemu tekstu:

• Sodobna hiša leta 1924: hiša Schroder arhitekta Gerrita Rietvelda, Utrecht.
• Sodoben mercedes leta 1924.

Montažna hiša

Razvoj tehnologije
Razvoj tehnologije je prinesel neslutene spremembe na vsa področja človekovega življenja. Avtomobilska industrija je od začetkov do danes šla v korak z razvojem znanosti in tehnologije. Avtomobili so vedno bolj varni, varčni, zanesljivi, udobni, poleg tega so izredno poceni, saj velike serije upravičijo ogromne razvojne stroške
Zakaj se gradbeništvo najbolj upira spremembam? Posebej pri gradnji stamovanjskih hiš se zdi, kakor da zakonitosti razvoja ne obstajajo.

Slovenska enodružinska hiša
Ljudem se zdi samoumevno leta dolgo graditi neznansko zastarele hiše iz žgane gline in betona, ki tehtajo 100 ton in bodo stale precej dalj časa kot bi bilo smiselno. Pri gradnji sodelujejo mojstri in nekvalificirani delavci s svojimi zastarelimi metodami: zidanje, ometavanje, postavljanje ostrešja popularne dvokapnice iz obžaganih smrekovih brun...
Velika večina inovacij pri družinski gradnji pri nas je stanje še poslabšala; "sodobna" kritina iz valovitih salonitnih plošč z vsebnostjo azbesta je omogočila zmanjšanje tradicionalnega naklona strešin, uporabno višino podstrešja ob nespremenjeni višini slemena, in s tem povečanje fasadnih sten v višino.
Hidroizolacija je omogočila bivalne kleti, da pa bi dobili dovolj svetlobe, je bilo treba celotno hišo dvigniti za pol etaže.
Uvajanje jekla se je poleg betonske armature velikokrat končalo pri kovinskih balkonskih ograjah, izbira standardnih prefabriciranih oken velikih formatov je naredila svoje.
Slovenija je danes posejana s stotisoči na ta način modificiranih tipskih hiš z velikim številom premajhnim sob in preveliko površino prostorov za ogrevanje, v katerih se ne da kvalitetno bivati.

Možnosti drugačne gradnje
Kljub vsemu je na našem trgu kar nekaj proizvajalcev ali posrednikov montažnih družinskih hiš.
Sistem je pri vseh podoben - na temeljno ploščo postavijo hišo iz velikih v tovarni pripravljenih elementov z že vgrajenimi okni in zunanjimi vrati. Prerez zunanje stene: prostor med lesenim nosilnim ogrodjem je zapolnjen z izolacijo, znotraj je gipskartonska plošča, zunaj pa poleg tega še izolirana fasada. Taka stena je debela od 18 do 20 cm, notranje stene pa od 11 do 20 cm. Stropna konstrukcija je lesena, možna je izdelava armiranobetonskih estrihov. Ostrešje je klasično (lege, špirovci) ali iz lesenih paličij.

Proizvajalci o prednostih montažne gradnje:
- prenos gradnje z gradbišča v proizvodno dvorano zagotavlja visoko kakovost tovarniško izdelanih sestavnih elementov
- kratek čas gradnje

- vselitev takoj po končani gradnji
- nižja in znana cena
- odlične izolacijske lastnosti
- poraba zelo male količine energije za ogrevanje in hlajenje
- izjemna potresna varnost
- večja izkoriščenost bruto gradbenih površin
- ekološko neoporečna gradnja
- izbirati med različnimi tipi hiš
- hiši vdihniti dušo z manjšimi spremembami po želji
- hitra vselitev (pod streho v dveh dneh, zmontirana v desetih, vseljiva po dveh, treh mesecih)
- več prostora; zaradi tanjših sten cca 10% več prostora
- zdravo življenje v hiši (zdravju in okolju neškodljivi materiali)

- varnost in ugodno počutje (dolgoletne izkušnje, zadovoljni kupci)
- brezplačno svetovanje arhitektov že od pridobitve lokacijske dokumentacije dalje

- ujemanje hiše s krajinskimi značilnostmi in zahtevami urbanistov
- izkušnje; stotine kupcev v Nemčiji, Avstriji, Švici in Sloveniji

Komentar
Po ogledu katalogov sem zelo razočaran.
Imam vtis, kot da bi se vsi proizvajalci besno trudili posnemati prej opisano klasično grajeno "slovensko hišo", skupaj z vsemi nelogičnostmi:
- hiša je še vedno "varna kletka" sredi parcele, redke so dovolj povezane z zunanjim prostorom
- na zunaj so hiše nekakšni spački; vse imajo dvokapnico, kot zahtevajo PUP, po drugi strani pa imajo vse polno nekakšnih vključkov, pomolov, popularnih osmerokotnih jedilnic, pokritih teras, velikih napuščev.
- te hiše nimajo prostorskih kvalitet zanimivih tradicionalnih slovenskih hiš, značilnih za posamezne pokrajine
- te hiše tudi niso moderne, kakršne naj bi bile po načinu gradnje
- izžarevajo nek kvazinostalgičen (postmodernističen?) slog; spisek dodatne opreme se razen bistvenih delov hiše, ki v osnovno ceno niso zajeti, začne in konča pri okenskih križih!
- tako opevana "fleksibilnost" se konča že pred gradnjo; končana hiša naj bi stala 100 let, ker je konstrukcija lahka, pa je nosilna tudi večina vmesnih sten! Pozabite na spremembe tlorisa!
- montažne so le stene, za pripravo kleti ali temeljne plošče je še vedno potrebna gradbena mehanizacija! Torej se izkopu, temeljem,opaženju betonske plošče... nismo izognili!

- očaral naj bi nas čas gradnje (pod streho v treh dneh, vseljiva čez tri mesece).
- hvalijo se z nižjo, in predvsem znano ceno
Poglejmo, kako je s tem v resnici:
Kupec si mora priskrbeti zazidljivo parcelo. Ko zbere lokacijsko dokumentacijo in dobi lokacijsko dovoljenje, mu proti plačilu izdelajo gradbeni projekt za izbrani tip hiše; z doplačilom tudi korekcije ali popolnoma nov projekt. Natančno po načrtih mora kupec v lastni režiji zgraditi klet ali temeljno ploščo. Sedaj sklene kupoprodajno pogodbo; svojo novo hišo mora v celoti plačati vnaprej brez obresti, v kratkem času po podpisu pogodbe. Hišo odpremijo pri Marlesu šele 45 do 60 dni, pri Jelovici 30 dni, pri Inntalu 4 do 6 tednov in pri Trimu takoj (50% avans ob podpisu pogodbe) po celotnem plačilu. Kupec mora zagotoviti urejeno gradbišče (elektrika, voda, kontejner za odpadke, WC), omogočiti mora dostop za 14 m dolge 20 tonske kamione in avtodvigalo.
Drago plačana hiša je v 3 dneh pod streho, zmontirana po desetih. Teoretično je vseljiva po 3 tednih, vendar ne za denar iz cenika. Kupec mora v lastni režiji poskrbeti za elektroinštalacije in tiste za vodo in ogrevanje, sezidati dimnik, položiti estrihe in tlake, kupiti ogrevalni sistem (kotel in rezervoar za gorivo ali npr priključek na zemeljski plin), vsa notranja vrata s podboji, stopnice, sanitarno keramiko (WC školjka, ploščice...), prebeliti stene, prekriti streho (pri nekaterih zajeto v ceni) in končati fasado. Šele zdaj se lahko loti opremljanja (kuhinja!, sobe...).

Tržna niša
Trdim, da ima za povprečnega kupca pri nas danes klasična gradnja še vedno več prednosti kot tovrstna montažna. Če bi objektivno primerjali oba načina, bi prišli s prvim skozi ceneje, tudi časa ne bi porabili dosti več, prednost pa je predvsem v financiranju.
Razmere na slovenskem trgu določa predvsem popolna odsotnost državnega stanovanjskega programa in s tem poceni dolgoročnih kreditov. (op.: to sem pisal 1998) Za velike serije pri nas ni pogojev, in tudi proizvajalci izvažajo pretežni del na trge z večjo kupno močjo, urejenim financiranjem in izkoreninjenim črnograditeljstvom.
Problem je tudi cena zazidljivih parcel, ki je nekajkrat prevelika. Če bi država poskrbela za dovolj urbanizranih gradbenih parcel in financiranje gradnje, bi tovrstna montažna enodružinska gradnja prišla bolj v poštev; velike serije - manjša cena, in omejitev črnograditeljstva.
Zanimivo pa se mi zdi, da se industrija montažnih hiš pri nas ni niti malo prilagodila domačim razmeram. Zakaj se ni razvijala v smeri postopnosti gradnje, rasti in preoblikovanja hiš... Tudi država bi lahko s poenostavitvijo postopkov dobila pregled in možnost vplivanja na manjše posege v prostor.
Drugo smer razvoja, tržno nišo, če hočete, vidim pri premožnejših, razgledanih ambicioznih ljudeh, ki bi bili pripravljeni in sposobni investirati v sodobno kvalitetno arhitekturo.
Spet si bom sposodil primerjavo z avtomobilom: zakaj ne bi imela hiša, kjer preživimo desetkrat več časa kot v avtu, sodobne, lahke in trdne, aerodinamične karoserije, varne proti potresom in požarom, varčnega motorja, avtomatske klimatske naprave, optimalnega avdiosistema... Zakaj ne bi bila ergonomična, zelo kompleksna in vendar povsem enostavna za rokovanje?

- Zakaj niso za avtomobile v Sloveniji predpisane dvokapnice, po možnosti s čopom?
- Če je prednost celo limuzine višjega razreda deljiva zadnja klop, zakaj morajo biti predelne stene v hiši fiksne?
- Zakaj se nihče ne čudi, da se v avtomobilih okna odpirajo s pritiskom na gumb, pri dragih montažnih hišah pa se za doplačilo dobijo okrasni križi v oknih?
- Zakaj se ne dobi medeninastih "okrasnih" križev tudi za okna avtomobilov?
- Zakaj so predpisi za izpušne pline zaostreni le za vozila?
- V kateri davčni razred spada trinadstropna hiša z dvakrat predimenzioniranim kombiniranim kotlom na drva in olje?
- Kako se reciklira slaba hiša, ki tehta 150 ton in je trdno grajena?
- Kako to da skupno 3 cm debela pločevinasta streha zadovoljivo tesni in protihrupno izolira ter ima garancijo na prerjavenje 12 let, vlada pa paničen strah pred skupno 40 cm debelo ravno streho, ki je poleg tega celo življenje na istem mestu?
- Kako so prepričali nakatere kupce avtomobilov, da so plačali nekajkrat več za skupno 1 cm debelo snemljivo platneno streho in da pravijo da zadovoljivo tesni ?
- Zakaj pri Mercedesu za 200 000 mark ne pozabijo povedati, da se da tisto tono in pol 95 % reciklirati?
- Zakaj v povprečnem osebnem avtomobilu mikroprocesor krmili vso elektroniko, v stanovanjski hiši pa se je treba spoznati na kurjenje, varovalke, zaklepanje, zračenje...
- Zakaj dama pritisne na obesek za ključe in pusti pol svojega premoženja na ulici, doma pa preveri vsa okna in zapahne vrata ter pusti luč prižgano?

Sklep
Proizvajalci nosijo veliko odgovornost: čeprav se prilagajajo trgu, torej željam kupcev,s svojo ponudbo okus kupcev vendarle krojijo! Namesto posnemanja slabih zgledov bi morali uporabiti inženirski potencial v svojih podjetjih in podirati tabuje ter kazati smer razvoja, da, enako kot avtomobilska industrija.
Skušal bom dopolniti njihov program, in sicer na dveh nivojih:
- predelati njihov sistem tako, da bi bilo možno vsaj nenosilne stene enostavno premikati. Potrebno je razviti detajle stikov in predvideti možne lege sten ter tam namestiti primerne priključke. To je prvi korak k fleksibilnosti tlorisa.
- razviti sistem komponibilnih elementov, primernih tudi za postopno samogradnjo.
- dodatno ponudbo je treba razširiti z aktivnimi solarnimi sistemi (fasadne stenske panele na južni strani bi bilo možno nadomestiti s sončnimi kolektorji za ogrevanje vode, z elementi s prosojno izolacijo, z večslojnimi elementi, ali dodati sončne celice), z računalniškim nadzorom nad vsemi funkcijami hiše, z električnim odpiranjem oken, premikanjem sten, žaluzij...
Seveda pa je treba sprojektirati tudi temu primerno moderne hiše - tudi kako z ravno streho, na primer.

V Ljubljani, 14.2.1998

Ilustracija 1: 1924

Ilustracija 2: 2005

Uh, uh #6

Vinske gorice

.

* * *

: Bajkonur? Cape Canaveral?
.

- No, just a bunch of us transformers, sodomising Slovenian countryside

Opaaa! #7

Na Galjevici nastajajo 3 lepi stanovanjski bloki:

.

Naselje z 39 stanovanji je hvelevreden in, kakor izgleda zaenkrat, uspešen poskus inovacij v stanovanjski gradnji pri nas. Je nekaj med bloki in vrstnimi hišami. Promet je umaknjen v ulico, od koder je tudi dostop do garaž. Vsa stanovanja imajo atrij ali teraso. Problemom z zagotavljanjem zasebnosti pred pogledi v nasproti ležečih nizih se niso izognili. Primerljivega osončenja stanovanj v objektih z globokim prerezom niso zagotovili. Naselje vseeno precej izstopa iz povprečja.

Najprej pade v oči lesena fasada osrednjih volumnov.

Ampak ni lesena. Obložena je s pol cm debelimi umetnimi ploščami z okrasno tapeto. Nekaj o tem je v odgovoru pri prejšnjem prispevku.

Na levi: konstrukcijski detajl "lesene" fasade.

Opaaa! #6

Lepa telovadnica

Dovolj blizu, v Šiški, bodo kmalu odprli takle lep stroj za švicanje:

.

Za macesnovo fasado je poskrbelo podjetje iz Ribnice. Nova telovadnica je lepša tudi od 2 leti starega kegljišča, ki sploh ni švoh. Na spodnji sliki: primerjava JZ fasad.

Poleg Vibe je to druga večja novogradnja v Ljubljani s fasado iz macesna. Objavljam pa to tu, kjer komentiram stanovanjsko gradnjo zato, ker bi tako prav lahko izgledal tudi kak stanovanjski blok.